Odvil je skodelico in dejal sestrici: 'Končno nama ne bo treba več piti mleka iz iste'

Dobrodelni projekt Božičkova tovarna daril za obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin poteka že enajsto leto zapored, po besedah Milana Ninića, predsednika humanitarnega društva Enostavno pomagam, je postal največji tovrstni projekt na Celjskem.

Pokrivajo obsežno območje, od trojanskih tunelov proti severu, celotno Zgornjesavinjsko dolino, do Rogle, južno gredo do Radeč, po vsem Kozjanskem, ob meji, do Slovenske Bistrice.

Srž projekta je, da želijo staršem, skrbnikom in rejnikom pomagati pri decembrskem obdarovanju. V prvem letu so obdarili 100 otrok, letos se je številka povzpela že na 1237 otrok. Sprva je potekal pod okriljem tamkajšnje trgovske verige, pred tremi leti pa je Mestna občina Celje ponudila, da se Božičkova tovarna daril preseli v samo mestno jedro v sklopu Prazničnega Celja. Prazen prostor namenske rabe na Glavnem trgu v tednu dni spremenijo v božično dnevno sobo. Prostor so tokrat okrasili z 9500 lučkami in prav toliko otrok je v vseh teh letih že dobilo njihovo darilo.

Vsako darilo, ki ga v Tovarni zavijejo, obdarovanim otrokom tudi osebno dostavijo na dom.

Starše obvestijo, kdaj bodo prišli in včasih se zgodi, da otroci takrat niti ne gredo v šolo: "Počakajo, da pridemo mi in že pred nami raztrgajo škatlo. Bil je primer s Kozjanskega, nikoli ne bom pozabil te hiše, to je bil predelan gospodarski objekt, da so lahko prebivali v njem. Fantič je pred mano odprl darilo in je dobil skodelico. Pogledal je mlajšo sestrico in dejal, končno nama ne bo treba več mleka piti iz iste skodelice. Da to slišiš v teh časih," se strese Ninić.

Darila pred božičem razvažajo tri ali štiri dni, pomagajo jim gasilci, poklicna gasilska enota koordinira dostavo, prostovoljni gasilci pa darila tudi dostavljajo skupaj s prostovoljci iz društva.

Kamor pa ne smejo, denimo na skrite naslove, kjer so otroci iz takšnih ali drugačnih razlogov odvzeti staršem ali so skupaj z mamo nastanjeni v varni hiši, pa dostavo opravi Policijska uprava Celje.

Pri oblikovanju seznama sodelujejo z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami - vrtci, osnovnimi šolami, zavodi, mladinskimi domovi. Otroci morajo izpolnjevati določene kriterije, da socialne delavke predlagajo, da so obdarjeni pri njih. "Gre za otroke, ki prihajajo iz družin, kjer je dolga nezaposljivost zaradi zdravstvenega stanja staršev. To niso družine, kjer starši ostanejo brez službe in lahko že jutri zaprosijo za pomoč. Za otroke, ki so izgubili enega ali oba starša, otroke, ki so izgubili sorojenca. V enem letu pa smo imeli tudi vse družine, ki so bile poplavljene v naši regiji," opisuje nabor.

Zgodbe, ki jih srečujejo na terenu, pa so zelo težke, zelo čustvene. "Včasih bi rekli, da se ne gremo več, kje je tukaj država, mi končamo to zgodbo. Potem pa se spet nekako poberemo in zlepimo skupaj, si rečemo, da če tega ne bomo nadaljevali, ne vemo, kaj bo teh tisoč otrok prejelo za božič," zmajuje z glavo. "Prišli smo tudi že na dom, kjer smo dostavili tri darila, naša kolegica Jasna je to dostavljala. Dve darili je dala mamici v roke, enega je še iskala v kombiju, mama pa reče, ne, saj je v redu. Jasna pravi, da imajo še enega. Ni ga več, odvrne mati," se z grozo spominja tragične družinske zgodbe. "Ogromno stisk vidimo na terenu, skritih stisk, ogromno nasilja v družini, alkohola," dodaja Ninić.

"Da vam ne govorim, kje ljudje živijo. V hišah brez poda, še vedno je blato po tleh. Že okrog hiše popoln nered, otroci umazani, zanemarjeni, dobesedno skoraj bosi. Živijo v taki mizeriji, da si sploh ne moreš predstavljati, da je to mogoče. In to je tukaj, v zaledju Celja, nekaj kilometrov stran. Kozjansko, Vitanje, pod Roglo, Zgornja Savinjska. Zelo težke zgodbe, ljudje se vrtijo v tem krogu revščine, ker jih nihče ne nauči, kako obrniti denar, kaj privarčevati, kam ga vložiti, da bi si lahko omogočili boljše življenje. Mama ves dan ne vstane s kavča, ker je pač ujeta v neko depresijo, očeta ali je ali ga ni, lahko je prisoten tudi alkohol," prostovoljkaJasna Cerar strne, kako veliko je teh zgodb.

Kljub temu, da je pri projektu že od začetka, pravi, da jo tudi po enajstih letih še vedno kaj preseneti: "Misliš, da si že vse doživel, potem pa prideš nekam in ti odprejo vrata hiše, kjer je po tleh še vedno zemlja."

Letos je vključenih 577 družin iz širše celjske statistične regije. Darila bodo začeli razvažati jutri: "Obiščemo vsako družino, vsako družino osebno spoznamo in z njimi spregovorimo. Na terenu tudi uvidimo, v kakšni stiski se je družina znašla in lahko pomagamo še na drug način, z vključitvijo v vse naše projekte, s katerimi družinam pomagamo, da se postavijo na noge. Hkrati pa lahko te otroke, ki jih tukaj spoznamo, vključujemo v brezplačna letovanja, ki pa jih že 20 let zapored financira Mik Celje," Ninić našteva prednosti delovanja v lokalnem okolju.

"Za nas je največja nagrada, ko se nato družine, ki se znova postavijo na trdna tla, vključijo v naše projekte. Zelo smo veseli, ko pridejo v Božičkovo tovarno in nato oni obdarijo koga od naših otrok. Kajti to je smisel humanitarnosti in dobrodelnosti, da spreminjamo miselnost vsakega posameznika. Da v tistem trenutku, ko potrebuje pomoč, jo lahko dobi, ko pa lahko po svojih zmožnostih pomaga, pa to lahko družbi vrača," razlaga, kako je Božičkova tovarna daril rezultat tega dela, saj se družine, ki so zdaj stabilne, vključujejo.

"Lani se je k nam vrnilo dekle, ki je bilo včasih obdarovano. Vprašali smo jo, kako so ji bila všeč darila, ki jih je dobivala. Dejala je, da ji je bilo vseeno, kaj je notri. Da ji je bilo najbolj pomembno to, da nekdo ve, da ona nekaj potrebuje, da živi in obstaja. Da mu je mar," Jasna povzame, kako si ti otroci želijo le, da bi bili vidni.

Omenjena deklica se je zaobljubila, da se v Božičkovo tovarno vrne, ko se bo lahko. Zdaj se je lahko, na drugo stran zavijalnega pulta. Danes je študentka, dela preko študentskega servisa in zdaj je ona tista, ki je obdarovala. Kupila je darilo in ga zavila za nekega drugega otroka. "Letos imamo prav tako vsaj deset mam, ki pridejo in rečejo, da imajo zdaj službo. Prinesle so darilo in ga zavile skupaj s svojimi otroki, ki so bili prej naši obdarovanci," opisuje življenjske kroge, ki se sklenejo v Božičkovi tovarni.

Kako se je počutil, za 24ur.com iz prve roke opiše 19-letni Martin, ki izza zavese pokuka s polnim naročjem daril, ki jih je pomagal zaviti. Zadnji dve leti osnovne šole je bil namreč tudi sam obdarovanec. Čeprav sam v otroštvu ni imel občutka, da bi mu veliko manjkalo, je skavtska voditeljica to začutila in ga uvrstila na seznam za obdarovanje. "Najbolj sem bil vesel tega, da sem nekaj dobil, ne toliko tega, kaj je bilo notri. Ampak da se je nekdo spomnil name, da je bilo nekaj samo zame in ta užitek, da sem lahko sam odvil škatlo," se spominja. "Za fanta si morda kdo misli, češ, saj se ne bo toliko sekiral, če ne bo ničesar dobil, pa ni res," pojasnjuje. Zdaj je on tisti, ki obdaruje druge, postal je Božičkov pomočnik, poleg tega pa tudi prostovoljec v omenjenem društvu Enostavno pomagam.

Martin je bil nekoč tudi del Mikove karavane, eden od otrok, ki so ga peljali na brezplačno letovanje. Nato je sklenil tudi ta krog - s polnoletnostjo je postal vzgojitelj v karavani in zdaj je on tisti, ki otrokom lepša poletje. "Takemu otroku največ pomeni samo to, da se nekdo ukvarja z njim, da dobi pozornost," opisuje.

Vsakdo lahko postane Božičkov pomočnik in nariše praznični nasmeh. V Tovarni si izbere otroka s seznama in mu kupi darilo, ki mora vsebovati najmanj pet stvari: igračo, knjigo, šolske potrebščine ali material za ustvarjanje, izdelek za osebno higieno in sladkarijo. Te stvari prinese v Tovarno, kjer imajo enotne škatle in zavijalni papir, vsak posameznik lahko tam tudi sam zavije darilo in s tem izkaže spoštovanje do prejemnika. Že zavitih daril ne sprejemajo, saj želijo vsebino pregledati.

V covidnem času pa se je zaradi ukrepov in omejitev rodila rešitev, ki je aktualna še danes - lasten informacijski sistem in spletna stran, ki omogoča spletno izbiranje otrok. "Otroci so razporejeni v poštne predale, zadaj se skriva ime in starost otroka. Vsak posameznik lahko nakaže finančna sredstva za nakup darila - 30, 40 ali 50 evrov. Lahko se vam po elektronski pošti pošlje položnica ali pa plačate neposredno s kreditno kartico. Točno toliko, kolikor boste vi donirali za Neja, darilo takšne vrednosti bo Nej dobil. Ne more dobiti manj, ker nas sistem ne spusti naprej. Mi kupimo darilo v vrednosti 50 evrov, ga zavijemo in Nej to dobi. Kadar pa se izbere osebna obdaritev, bo Nej dobil točno to, kar boste vi kupili in zavili," postopek pojasnjuje sogovornik, ki pravi, da opažajo trend, da se več kot polovica še vedno odloči za osebno obdaritev otroka in pridejo v Tovarno, kjer se decembra zvrsti tudi do tisoč obiskovalcev.

Lokalna podjetja se odločajo tudi, da na ta način izvajajo team buildinge. Obdarijo več deset otrok in pridejo tudi sami zavijat darila. Eno izmed podjetij v Štorah je v tuji lasti in že šesto leto zapored pride celo generalni direktor iz Nemčije v Tovarno in tudi on sam zavije darilo.

"Družbena odgovornost v pravem pomenu besede, ne samo na papirju, ko nakažeš sredstva zato, da imaš davčno olajšavo, ampak zato, ker res želiš ustvarjati v lokalnem okolju in podpirati te družine," poudarja Ninić.

Prostovoljci so decembra v Tovarni vsak dan od treh popoldne do desetih zvečer, ob koncih tedna že od osmih zjutraj pa tudi do polnoči in še dlje. Treba je pripraviti vsa darila, vloženih je ogromno prostovoljskih ur. Vzamejo tudi dopust, da lahko do božiča v Tovarni postorijo vse, kar je treba. Projekt, za katerega skrbi pet prostovoljcev, se sicer začne že septembra.

Kako pa je videti njihovo božično jutro? "Vsak sedi v pižami pri sebi doma na kavču, pije čaj in joče od veselja, ker ve, da pravkar tisoč otrok odpira svoje darilo," predsednik društva povzame občutke prostovoljcev. Otroci so veseli vsega, kar dobijo, starši pa zelo hvaležni. Velikokrat darilo predajo tudi staršem, da ga lahko oni izročijo na božično jutro: "Kajti največja stiska je pri starših, ki nimajo kaj dati pod smreko," poudarja.

Nikjer na darilu ali škatli pa ne piše, da je darilo del dobrodelnega projekta, nikjer ni znaka društva, nihče ni podpisan, nobene voščilnice priložene: "Želimo, da otroci še vedno verjamejo v Božička. Morda Božiček ni samo gospod v rdeči obleki in z belo brado, ampak je mnogo več," zaključuje Ninić