Slovenija

Božična zgodba na ogled

Ljubljana, 23. 12. 2006 12.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

V Postojni se lahko sprehodite skozi podzemlje, v Ljubljani pa občudujete jaslice na gradu.

Jaslice naj bi se razvile iz duhovnih iger o Kristusovem življenju v 11. stoletju.
Jaslice naj bi se razvile iz duhovnih iger o Kristusovem življenju v 11. stoletju. FOTO: POP TV
V Postojnski jami bodo že 17. leto zapored pripravili žive jaslice, žive jaslice pa bo mogoče videti tudi v Studenicah, v Ligojni pri Vrhniki, na gradu Turjak in še kje. V Piranu društvo Prijatelji zakladov Svetega Jurija pripravlja razstavo Jaslice v piranskih cerkvah, razstave jaslic pa bo mogoče obiskati še na Sveti Gori pri Novi Gorici, v Jurkloštru, Ljubljani in drugod.

Po številnih slovenskih krajih so božične praznike popestrili s postavljanjem jaslic. Svetopisemska zgodba o božjem rojstvu bo v Postojnski jami predstavljena v najlepših kapniških prostorih. Obiskovalci si bodo 25., 26., 28. in 30. decembra ter 1. in 2. januarja prizore lahko ogledovali ob sprehodu skozi postojnsko podzemlje. Letošnje jaslice pa naj bi bile še bogatejše po številu prizorov, kot so bile doslej. V postojnskem podzemlju bo tako mogoče videti naslednje prizore: Marijino oznanjenje, Marija obišče Elizabeto, več prizorov vaščanov ob delu in popotnikov, Betlehem - popis prebivalstva, Marija in Jožef iščeta prenočišče, oznanjenje pastircem in rokodelcem, več prizorov pastircev, rojstvo - sveta družina v hlevčku in karavana svetih treh kraljev na poti v Betlehem.

Ene največjih živih jaslic na Slovenskem bo letos že osmo leto zapored pripravilo turistično društvo Samostan v Studenicah. Predsednik društva Marzidovšek Jože je povedal, da bo pri uprizoritvah, ki bodo 24., 25. in 26. decembra ter 7. januarja, sodelovalo več kot 100 nastopajočih, kot posebnost pa je izpostavil, da pri svojih uprizoritvah izkoristijo naravne danosti kraja in okolice. Svetopisemska zgodba, ki bo uprizorjena v dolžini 450 metrov, se bo začela na trgu, kjer bosta Jožef in Marija, trkajoč na vrata okoliških hiš, zaman iskala prenočišče.

Njuna pot se bo nadaljevala do nekdanjega samostana v Studenicah, kjer bodo uprizorili popis prebivalstva, nato pa se bosta napotila do razvalin nekdanje graščine, ki stoji v bližini in kjer se bosta zatekla v hlevček, v katerem se rodi Jezušček. V nedeljo, 7. januarja, bodo v Studenicah žive jaslice pripravili še enkrat, le da jih bodo tedaj dopolnili s poklonom Svetih treh kraljev.

V Ligojni pri Vrhniki bo KUD Ligojna jaslice pripravil že enajstič. Uvodnemu prizoru Marijinega oznanjenja bodo sledili prizori, kot so popis prebivalstva v Betlehemu, iskanje prenočišča, rojstvo in na koncu obisk Svetih teh kraljev. Žive jaslice bodo pripravili 25. in 26. decembra ter 2. in 6. januarja. Od 25. decembra do 6. januarja bo v gasilskem domu v Ligojni na ogled tudi maketa jaslic, ki bo verna odslikava živih jaslic.

Jaslice
Jaslice FOTO: POP TV
Frančišek Asiški je leta 1223 v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič postavil prve žive jaslice. V naravno votlino je postavil jasli, dal vanje seno ter k jaslim privezal vola in osla, nad jaslimi pa je bil oltar, kjer je imel Frančišek za božič polnočnico.

Na gradu Turjak bo žive jaslice mogoče videti 24. in 25. decembra ter 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev. Božično zgodbo bo v grajskem ambientu prenovljenega turjaškega gradu v gibu, pesmi in besedi predstavilo 40 mladih igralcev in pevcev. Prireditev pripravlja Turistično društvo Turjak. Žive jaslice pa bodo že 7. leto pripravili tudi v Hrovači. V organizaciji Vaškega etnološkega turističnega društva Hrovača jih bodo uprizorili 25. in 30. decembra.

Razstavo Jaslice v piranskih cerkvah so odprli v cerkvi Svetega Frančiška, kjer so postavili jaslice Lojzike Ulman iz Vinkovcev. Do 7. januarja bo v cerkvi Marije Snežne mogoče videti jaslice Umberta Rive iz Vicenze in v cerkvi Marije Tolažnice jaslice Lee Bernetič Zelenko iz Grožnjana. Župnijsko cerkev Svetega Jurija bodo krasile župnijske jaslice, za postavitev jaslic v cerkev Marije Zdravja bo poskrbel Ubald Trnkoczy iz Ljubljane, za jaslice v cerkvi Svetega Štefana Giancarlo Boselli iz Mantove, za jaslice v cerkvi Svetag Petra Željko Karaula iz Zagreba in za jaslice v cerkvi Svetega Roka Alfonso Fortuna iz Vicenze, so sporočili z društva Prijatelji zakladov Svetega Jurija.

Na Sveti Gori pri Novi Gorici je razstavo jaslic letos petič pripravilo Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan. V Frančiškovi dvorani tamkajšnjega samostana je do 13. januarja na ogled približno 70 jaslic, ki jih je izdelalo okoli 50 mojstrov izdelovanja jaslic iz Slovenije in Italije. Največ jaslic je izdelanih iz lesa, posamezni avtorji pa so uporabili keramiko, žgano glino, čipke, kamen, papir in različne umetne mase.

Lesene jaslice

V Jurkloštru je v prostorih nekdanjega kartuzijanskega samostana do 4. februarja razstavljenih okrog 50 jaslic, ki jih je skoraj toliko avtorjev prav tako izdelalo iz najrazličnejših materialov. Prevladujejo jaslice iz lesa, je povedal Drago Kozinc, ki je razstavo postavil, najdejo pa se tudi jaslice iz gline, papirja, kovine, testa, čipke, ličkanja, stekla in drugi materialov. Njihove dimenzije so različne, največje so denimo postavljene na okrog 10 kvadratnih metrih, najmanjše na 10 kvadratnih centrimetrih. Razstavo jaslic je v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije postavilo društvo Odon iz Jurkloštra.

Prve slovenske jaslice so postavili leta 1644.
Prve slovenske jaslice so postavili leta 1644. FOTO: E plus
Na Slovenskem so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi Svetega Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. V preteklosti so bile v cerkvah razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice, razširjene tudi v meščanskih hišah.

V Kulturnem domu Groblje bodo razstavo jaslic, ki jo pripravlja tamkajšnje kulturno društvo, odprli 26. decembra in bo na ogled do 7. januarja. Kot je povedal Marjan Vodnik, bo predstavljenih okrog 50 jaslic različnih avtorjev. Jaslice so prav tako narejene iz različnih materialov in različnih dimenzij.

Razstava Z jaslicami v božični čas, ki bo v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled do 7. januarja, združuje več kot 60 jaslic, ki so jih iz različnih materialov ustvarili številni slovenski mojstri in umetniki, večinoma člani Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, v času od sredine 20. stoletja do danes.

V prestolnici bodo jaslice še v kapeli Svetega Jurija na Ljubljanskem gradu, za katere pod okriljem Festivala Ljubljana poskrbi župnijski urad Svetega Jakoba. Od 25. decembra do 2. februarja bo tako v Jurijevi kapeli letos prvič postavitev, v katero bodo vključene jaslice iz leta 1930, izdelane iz enega samega kosa lesa in polihromirane, je povedal pater Jože Kokalj, ki bo jaslice tudi sam postavil.

  • 20 - Liv Amiti E+ 3 (žensko)
  • 19 - Liv Vall E+ 2 (žensko)
  • 18 - Gravel kolo Giant Revolt 0
  • 17 - Giant Reign E+ 1
  • 16 - Giant Propel Adv Pro 0
  • 15 - Giant DailyTour E+ 1 RT
  • 14 - Giant Stance E+ 2 29
  • 13 - Liv Avail Adv 1 (žensko)
  • 12 - Giant Propel Advanced Pro
  • 11 - Giant Trance X E+ 1 Pro 29
  • 10 - Giant Talon 1 29 GE
  • 9 - Giant Defy Advanced 2
  • 8 - Giant TCR Advanced 1 Disc
  • 7 - Giant Explore E+ 2
  • 6 - Giant Trance X 1 29er
  • 5 - EnviLiv Advanced (žensko)
  • 4 - Liv Embolden E+ 1 (žensko)
  • 3 -Giant Propel Advanced 1ct
  • 2 - Giant Fathom E+ 2 Pro
  • 1 - Giant TCR Advanced SL 0

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

1P2L
23. 12. 2006 12.52
A ne spadajo jaslice v cerkev? Naše dušne skodelice so večinoma polne do roba: skrbi, strahov, upov, trpljenja in veselja, problemov in rešitev problemov ... vsega je preveč. Zato so duše nemirne in srca utripljejo s previsokimi obrati. Kronična utrujenost, ki postaja pogosta bolezen našega časa, je posledica stresov in izgorelosti duš, s katerimi so premnogi izgubili stik. Vse religije poznajo obredna praznovanja, ki človeku pomagajo ustvariti v sebi sveti prostor praznine. Vse religije poznajo obredna praznovanja, ki človeku pomagajo ustvariti v sebi sveti prostor prazninei pa...ustvarjate hrup, vreščanje, smetite...