Kot so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je raziskava PISA 2022 tokrat poglobljeno merila področje matematične pismenosti. Podatki za Slovenijo kažejo, da prihaja do značilnih razlik v dosežkih glede na socialno-ekonomsko ozadje, status priseljenca in srednješolski izobraževalni program.
Slovenske dijakinje in dijaki so v raziskavi poročali o podpovprečni samoučinkovitosti pri reševanju matematičnih nalog, o podpovprečni kakovosti odnosov z učitelji na šoli in podpovprečni opori s strani učiteljev matematike. V primerjavi z vrstniki iz drugih držav so nadpovprečno zaskrbljeni glede matematike na splošno.
Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah. Z raziskavo, v kateri sodeluje 83 držav, ugotavljajo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dijakov pri starosti 15 let. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 6721 dijakinj in dijakov oz. učenk in učencev iz 296 srednješolskih izobraževalnih programov, 52 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih.
Povprečni dosežek slovenskih dijakinj in dijakov pri matematiki (485 točk) je leta 2022 za 24 točk nižji kot tisti iz leta 2018 in za 16 točk nižji kot tisti iz leta 2012, ko je bilo prav tako poudarjeno področje merjenja matematika. Tokratni dosežek je sicer še vedno nad povprečjem držav članic OECD (472 točk).
Povprečni dosežek na ravni držav članic OECD je nižji kot leta 2018 in leta 2012. V kategorizaciji držav po obliki trenda v matematičnih dosežkih se Slovenija uvršča med države z negativnim trendom. Lani je 75 odstotkov dijakov dosegalo temeljna matematična znanja in spretnosti, kar je 5 odstotkov manj kot leta 2012. Najvišjo, t. i. 5. in 6. raven matematične pismenosti je doseglo devet odstotkov dijakov.
Dosežki pri bralni pismenosti
Povprečni dosežek dijakinj in dijakov pri bralni pismenosti (469 točk) je bil leta 2022 za 26 točk nižji kot leta 2018. To predstavlja najnižji dosežek od leta 2006, ko se je Slovenija prvič vključila v raziskavo. Dosežek iz bralne pismenosti za Slovenijo je podobno kot v letih 2009 in 2012 pod povprečjem držav članic OECD.
V kategorizaciji držav po obliki trenda v bralnih dosežkih v dosedanjih zajemih podatkov raziskave PISA se Slovenija umešča med države z negativnim trendom. V Sloveniji 75 odstotkov dijakov in dijakinj dosega raven temeljne ravni bralne pismenosti (2. raven), kar je 8 odstotnih točk manj kot leta 2018. Najvišji ravni bralne pismenosti (5. in 6. raven) dosegajo 4 odstotki slovenskih dijakov in dijakinj, kar je 4 odstotne točke manj kot leta 2018.
Razlika med spoloma v Sloveniji (44 točk) je še vedno med največjimi v državah članicah OECD, in sicer v prid deklet, večje razlike med spoloma so se pokazale le še na Finskem.
Dosežki pri naravoslovni pismenosti
Najmanjši padec je bil pri slovenskih dijakinjah in dijakih zaznan pri naravoslovni pismenosti. Povprečni dosežek pri naravoslovju (500 točk) leta 2022 je za 7 točk nižji kot leta 2018.
Povprečni dosežek dijakov in dijakinj v Sloveniji se pri naravoslovju še vedno umešča nad povprečje OECD. V Sloveniji 82 odstotkov dijakov in dijakinj dosega raven temeljne ravni naravoslovne pismenosti (2. raven), kar je 4 odstotne točke manj kot leta 2018. Najvišja naravoslovna znanja in spretnosti (5. in 6. raven) dosega 8 odstotkov slovenskih dijakov in dijakinj, enako kot v državah članicah OECD. V kategorizaciji držav po obliki trenda v naravoslovnih dosežkih v dosedanjih zajemih podatkov raziskave PISA se Slovenija umešča med države z negativnim trendom. Tudi pri naravoslovni pismenosti beležijo značilne razlike med spoloma, in sicer v prid dijakinj.
O ukrepih bo razpravljala strokovna skupina
"Tokratni rezultati raziskave PISA prinašajo pomembne informacije o stanju slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja in trendu njegovega razvoja. V rezultate se bo v nadaljevanju seveda potrebno še poglobiti, poiskati morebitne povezanosti in razlage, tega ni mogoče storiti na hitro," je na novinarski konferenci poudaril dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje in poudaril, da so rezultati raziskave tako v Evropski uniji kot v Sloveniji prepoznani kot pomemben kazalnik uspešnosti in tako osnova za nacionalno strateško načrtovanje na področju vzgoje in izobraževanja
Minister je dodal, da so pred njimi številni izzivi, o tem, kakšni ukrepi bodo najustreznejši, pa bo po njegovih besedah razpravljala strokovna skupina, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Njihove usmeritve bodo vgrajene v potekajočo prenovo učnih načrtov in katalogov znanj, je še napovedal in poudaril, da so potrebni konkretni ukrepi, ne zgolj na načelni ravni.
KOMENTARJI (232)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.