Heferlejeva: Bobnarjeva ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava

Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava, zato mu ni nameravala podeliti polnega mandata na čelu Policije, je pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v Policijo, izpovedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle.

Zato jo je kasnejši preobrat v izjavah Bobnarjeve, da je bil prav Lindav njen glavni kandidat za šefa Policije, presenetil. Heferlejeva je namreč "na lastna ušesa" slišala nekdanjo ministrico, ko je ta rekla, da Lindava ne bo predlagala v imenovanje za polni mandat, "češ da je bila z njegovim delom nezadovoljna". "Ta preobrat me je malo presenetil, sploh po tistem, ko se se v medijih začeli pojavljati vsi ti očitki," je odgovorila na vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi) glede morebitnih političnih pritiskov na delo Policije.

Kot je pričala, se je s premierjem Robertom Golobom prvič sestala konec maja lani, ko je v prostorih poslanske skupine stranke Gibanja Svoboda prišlo do spoznavnega sestanka med Golobom, takratno kandidatko za notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekaterimi kandidati njene bodoče ekipe. Sestanka se je udeležil tudi Boštjan Lindav, ki ga je Bobnarjeva predstavila kot kandidata za šefa Policije, kot potencialnega kandidata za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pa je Bobnarjeva omenila Darka Muženiča, je Heferlejeva pričala pred preiskovalno komisijo.

Državna sekretarka se ne spomni, da bi na spoznavnem sestanku prišlo do morebitnih pritiskov na delo Policije, prav tako se ne spomni, da bi o tovrstnih pritiskih kadarkoli javno potarnala Bobnarjeva. Je pa potrdila, da so na spoznavnem sestanku govorili o kadrovanju na Policiji, ob čemer so se Golob, Bobnarjeva in Lindav strinjali, da bo treba v novem mandatu opraviti revizijo morebitnih nezakonitih zaposlitev v Policiji.

"S tem so se strinjali vsi in potem je predsednik vlade rekel, kaj pa je s tistim direktorjem tam dol na našem koncu, slišim pripombe nad njim," je odgovorila na vprašanje Andreja Kosija (SDS), ali držijo navedbe, da je Golob že na prvem sestanku zahteval zamenjavo Evgena Govekarja na Policijski upravi Nova Gorica.

Tatjana Bobnar je med razlogi za svoj odstop z mesta notranje ministrice sicer navedla tudi, da premier Golob ni želel potrditi članov njene ekipe, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z odpustitvijo določene osebe. "Ta izjava veliko kroži po medijih, vendar se te izjave ne spomnim oziroma je nikoli nisem slišala," je med drugim poudarila Heferlejeva.

Branko Lobnikar zanikal politične pritiske na kadrovsko politiko Policije

Branko Lobnikar pa je na zaslišanju pred tem v odgovoru na vprašanje predsednika komisije Mihe Lamuta (Svoboda) politični pritisk v odnosu do policista opredelil kot pojav, ko politik s položaja moči zahteva, da policist pri izvajanju svojih policijskih nalog izvede naloge, ki jih sicer ne bi izvedel. Pogovora med dvema politikoma o tem, kako naj bo denimo organizirano delo, ne glede na to, kaj se pogovarjata, ne razume kot politični pritisk. Branik Policije pa je po njegovih besedah generalni direktor Policije, ki s svojimi ukrepi zagotavlja, da je delo Policije zakonito.

Če bi ministrica s kadrovskimi željami predsednika vlade generalnega direktorja seznanila in bi ta moral te kadrovske menjave izvesti, tedaj bi šlo za nedovoljen vpliv politike na kadrovanje v Policiji, je odgovoril Vidi Čadonič Špelič. "Kaj se politiki med sabo pogovarjajo in na kakšen način se pogovarjajo, je stvar politične kulture in ne kazenske zakonodaje," je ocenil.

Kadrovske odločitve v Policiji lahko sprejema le generalni direktor Policije, ne notranji minister in ne predsednik vlade, je povedal Lobnikar. Lahko pa politiki govorijo kar koli, tako je po Lobnikarjevi oceni navsezadnje odločilo sodišče, ko je dalo politiku pravico uporabljati sovražni govor. "Ampak to ne vpliva na kadrovsko samostojnost Policije," je poudaril.

Na vprašanje poslanke NSi, ali je nekdanja notranja ministrica kdaj omenila, da je predsednik vlade od nje zahteval čistke v Policiji, je odgovoril, da se o čistkah niso nikoli pogovarjali. Na začetku mandata so si za nalogo zadali izvesti nadzor nad policijskimi pooblastili v času protestov zoper covidne ukrepe. V kabinetu Bobnarjeve so se pogovarjali predvsem o zagotavljanju zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti Policije, je navedel.

Člane komisije je sicer zanimalo predvsem, kakšni so bili odnosi med Bobnarjevo in Golobom. Samo enkrat se je zgodilo, da je Bobnarjeva s sestanka z Golobom prišla zelo nezadovoljna, se je spominjal Lobnikar. Govorila sta o vprašanju organizacije uprave za policijske specialnosti in kako v organigram umestiti specialno enoto. Po njegovih besedah je Bobnarjeva na koncu rekla, da bo te stvari uredil v. d. generalnega direktorja Policije Lindav.