SDS bi skrčila število ministrstev

SDS je v DZ po skrajšanem postopku vložila svoj predlog spremembe zakona o vladi, s katerim vsakokratna koalicija določi resorje nove vlade. Z njim predlagajo, da se število ministrstev z 19 zmanjša na 14. Pod spremembe zakona so podpisani le poslanci SDS.

V primerjavi z dosedanjimi ministrstvi bi torej povsem ukinili ministrstvo za solidarno prihodnost ter ministrstvo za digitalno preobrazbo. Javna uprava ne bi bila več pod samostojnim ministrstvom, pač pa bi jo združili z ministrstvom za notranje zadeve. Namesto trenutnega ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport bi dobili ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Združili bi tudi resorje na področju okolja in prostora – namesto dveh ministrstev (za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor) bi znova imeli ministrstvo za okolje in prostor. Tudi področje izobraževanja bi iz dveh znova združili v eno ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.

Ministrstvu za infrastrukturo bi pripojili energetiko, ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj pa bi dodali še lokalno samoupravo. 

V predlogu izstopa tudi ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve (namesto ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). "Demografija je eno najbolj pomembnih vprašanj Evropske unije. Potrebujemo namreč pogumnejšo družinsko politiko. Vprašanja demografije so zaradi negativnih trendov eden od pomembnih problemov, ki stojijo pred celotno Evropo. Trenutno ni države, ki ne bi bila odvisna od demografskih vprašanj," so zapisali v predlogu. 

Ob tem ohranjajo tudi ministra brez resorja za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu.

Predsednik DZ in prvak Resnice Zoran Stevanović meni, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. A ne, ker bi bil "nekdo toliko sposoben sestaviti vlado, kakor se je drugi izkazal za nesposobnega". Sami bodo podprli tistega, ki bo najbližje 46 glasovom, pravi. Zatrjuje pa, da pogovorov o zunajkoalicijskem partnerstvu z desno vlado zaenkrat ni.

Stevanović sicer vztraja, da v vlado z Janezom Janšo zagotovo ne gredo, ker da so se zavezali, da z njim ne bodo koalicijsko sodelovali. Izjava, ki jo je sam overil na upravni enoti, sicer govori o političnem sodelovanju s SDS in njenim predsednikom. Prav tako ne bodo sodelovali s prvakom Svobode Robertom Golobom. "Ne z enim ne z drugim se ne vidimo v vladi," vztraja.

Po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin je sicer predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se v pogovorih še ni izkazala zadostna večina 46 glasov za izvolitev mandatarja.

A na političnem parketu se že vse od izvolitve predsednika DZ Stevanovića, pa tudi ob nakazani večini ob vseh drugih glasovanjih v DZ, vrstijo ocene, da pri sestavi nove vlade najbolje kaže prvaku SDS Janezu Janši. Ta je sicer v ponedeljek dejal, da SDS v tem trenutku ne sestavlja vlade, so pa pripravljeni na vse scenarije, torej tako na delo v koaliciji ali v opoziciji, kot tudi na predčasne volitve.

Po nekaterih neuradnih informacijah iz političnega ozadja pa so pogovori med desnimi strankami o sestavi nove vlade intenzivni in bi končni dogovor lahko dosegli že v prihodnji dneh. V tem primeru bi glasovanje o mandatarju lahko sledilo že hitro po prvomajskih praznikih, kmalu zatem pa tudi imenovanje četrte Janševe vlade.

Veliko izjav sicer v desnih strankah ne dajejo, zatrjujejo pa tudi, da uradnih pogovorov ni. Poslanec SDS Danijel Krivec pa je v torek dejal, da se "stvari odvijajo tam, kjer se morajo, ne pred mediji, ne pred javnostjo, in to je edino pravilno". 

Poslanska skupina Gibanja Svoboda je po drugi strani danes umaknila predlog sprememb zakona o vladi. Kot so sporočili iz Svobode, ne bodo ovirali oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija.

"Za umik zakona smo se odločili na podlagi dogajanja na prvi izredni seji, na kateri se je jasno izrisala nova koalicija, ki je prevzela vse aktualne vodstvene položaje v državnem zboru," so zapisali.

"V Svobodi, za razliko od SDS in NSi v prejšnjem mandatu, ne bomo ovirali oblikovanja vlade v sestavi, kot so si jo je zamislila nova koalicija. Zato jim z umikom zakona omogočamo, da pripravijo in vložijo svojo novelo zakona," so še dodali.

S spremembami zakona o vladi, ki so jih na dan ustanovne seje DZ vložili v Svobodi, so želeli število ministrstev zmanjšati na 16. Ukinili in na druge resorje bi prenesli ministrstvo za digitalno preobrazbo, ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstvo brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V Svobodi po besedah prvaka Demokratov Anžeta Logarja, da se je predsednik Svobode Robert Golob sam izločil iz mandatarske igre, menijo, da gre za iskanje izgovorov tistih, ki bodo omogočili še četrto vlado Janeza Janše. Desna koalicija je sestavljena, Svoboda bo zelo glasna opozicija, zlasti ko gre za pravno državo, pravi poslanka Alenka Bratušek.

V današnji izjavi v DZ je spomnila, da je Logar prvi sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja s Svobodo. "Spremljam tudi družbena omrežja, verjetno manj kot mladi, ampak v petek sem videla nek videoposnetek, verjamem, da ni bil narejen z umetno inteligenco, kjer je Logar rekel, da zaključuje pogajanja," je spomnila. Zato po njenih besedah ni možno, da bi se za tem kdo sam izločil.

Ocenjuje pa, da je jasno, da nekateri iščejo izgovore, da bodo "četrtič na mesto predsednika vlade postavili človeka, za katerega so nekateri prisegali, drugi pa celo podpisali, da ga ne bodo podprli". Meni, da to ni všeč volivcem teh strank, saj je treba to, kar govoriš, po volitvah tudi živeti, se je obregnila ob stranki Demokrati in Resnica.

"Koalicija je po naši oceni sestavljena, ne bom rekla, da je desnosredinska, jaz bom rekla, da je zelo desna," je izpostavila Bratuškova. Po njenih besedah so to dejstva, treba pa bo še videti, kako dolgo "bo to vse skupaj trajalo".

Svoboda pa bo "absolutno konstruktivna" opozicija, ko bo šlo za pravno državo, človekove pravice, javno zdravstvo, javno šolstvo, dolgotrajno oskrbo pa tudi "zelo, zelo glasna opozicija".