Sloveniji že peto leto ne uspeva z gospodarsko politiko, ki bi prinesla razvoj. Potrebnih ukrepov in sprememb ni oziroma tečejo prepočasi, je v uvodu v osmi vrh slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
Kot je poudaril, so gospodarstveniki zaskrbljeni nad stanjem v državi, ker se zavedajo svoje odgovornosti. "Zavedamo se, da bo Slovenija ostala samostojna, socialno stabilna in razvojno perspektivna le, če bo gospodarsko uspešna," je izpostavil Hribar Milič, ki je prepričan, da še ni prepozno. "Vendar tako kot je neodgovorno klicanje na pomoč nekoga od zunaj, naj si bo kot trojka ali ostre mednarodne zahteve, je tudi neodgovorno pasivno in počasno spopadanje z izzivi krize," je dejal.
Opozoril je tudi na birokratske ovire in premajhno vlaganje v raziskave in razvoj, na povečanje davkov in neučinkovito pravno državo. "Smo v resnih težavah, a imamo konkretne predloge. Potrebujemo družbeni konsenz, podporo za spremembe, brez katerih ne moremo uspeti," je pozval.
Bratuškova: Igramo za isto moštvo
Premierka Alenka Bratušek je dejala, da je iluzorno pričakovati, da bi v osmih mesecih vodenja vlade izničili posledice gospodarske krize. "Vendar lahko z olajšanjem ugotovimo, da smo ustavili negativne trende," je povedala in spomnila, da je bil padec bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju letos bistveno manjši od padca v prvem trimesečju.
To nam po njenem mnenju lahko vliva optimizem, zato se ni strinjala z oceno, da ura za Slovenijo teče nazaj. "Optimizem lahko nedvomno vliva tudi dejstvo, da je Slovenija z dosedanjimi napori prepričala tudi mednarodne finančne trge," je dejala in spomnila na petkovo zadolžitev Slovenije v višini 1,5 milijarde evrov. To državi po mnenju premierke daje potrebno fleksibilnost pri nadaljnjih naporih za izhod iz krize.
Prizadevanje vlade so prepoznale tudi evropske institucije. "Evropska komisija v poročilih iz prejšnjega tedna priznava, da smo pripravili ambiciozen program, ki je v fazi izvajanja. Hkrati nas opozarja, da je še naprej potrebna hitra in celovita implementacija predvidenih ukrepov. S tem se nedvomno strinjamo," je dejala in dodala, da se pravo delo šele začenja. "V prihodnost zremo optimistično, a realistično," je dejala.
Spomnila je, da je za gospodarsko rast nujna sanacija bank. Družba za upravljanje terjatev bank je že nekaj mesecev pripravljena na prenos prvih slabih terjatev, a je treba najprej počakati na rezultate stresnih testov. Ti bodo znani čez nekaj tednov in takrat bo jasno, koliko bo treba nameniti za sanacijo bank. Eden od ključnih ukrepov se ji zdi tudi nadaljnja privatizacija podjetij v državni lasti.
Bratuškova si želi, da bi gospodarstveniki razumeli, da želi vlada z ukrepi gospodarstvo razbremeniti teže krize in ne obratno. "Tudi davčne obremenitve sprejemamo z veliko mero občutljivosti," je dejala in izrazila željo, da bi nehali to medsebojno obračunavanje in spoznali, "da delujemo za isti cilj, da igramo za isto moštvo".
Današnji vrh je po njenem mnenju dobra podlaga za dialog med predstavniki vlade, gospodarstva in tujih institucij. "Iskreno upam, da bomo z dobrim sodelovanjem te trojke nadaljevali, in popolnoma sem prepričana, da pomoči drugih trojk ne bomo potrebovali. Ne bom namreč dovolila, da bi vodila državo, ki ji drugi narekujejo, kaj je najbolje zanjo," je dejala.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.