Slovenija

KOMENTAR: Brechtovska gesta v času covidne solidarnosti

Ljubljana, 15. 01. 2022 09.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Nastja Vidmar
Komentarji
32

"Splošna korist je pred lastno koristjo," zapiše Brecht v svojo knjižico in kritično premišljuje o stavku, ki so ga nacionalsocialisti zapisali na svoj prapor in ga širili med ljudi. Pretkano, si misli Brecht, ko sprevidi, da za zapisanim stavkom stoji slepar, ki se pretvarja, da je solidaren in poln najbolj plemenitih namenov ter da celo ponoči ne spi, ker ga tako zelo "skrbi" skupnost. Brecht se sprašuje: "Kdo je ta skupnost, ki naj ji koristi posameznik in katere splošna korist naj bi bila pred lastno koristjo? Je to morda samo tista kopica ljudi, ki razširja ta stavek?"

V času covidne krize, ki se je začela v najbolj napetem obdobju 21. stoletja, v času že tako hudih in globokih vsesplošnih kriz, ki bi jih kot družba že davno morali vsaj obravnavati, če že ne rešiti, se bolj kot kadar koli prej poglablja zev med peščico najbogatejših ter množicami odtujenih in pozabljenih ljudi, katerih realnost je odvisna zgolj še od poteka epidemije in vseh možnih različic koronavirusa, ki jim ni videti konca. Kako lahko sredi covidne krize, v času neoliberalne ideologije, razumemo vse večje pozive k solidarnosti in medsebojni pomoči? Skrb za druge in solidarnost namreč v času neoliberalnega kapitalizma veljata za izraz idealistične šibkosti, prevladujoči načeli pa nista medosebna solidarnost in družbena enakost, temveč individualizem, konkurenca in rivalstvo. 

Pri smrtnosti zaradi covida igrajo pomembno vlogo tudi razredne razlike.
Pri smrtnosti zaradi covida igrajo pomembno vlogo tudi razredne razlike. FOTO: AP

Byung-Chul Han pravi, da solidarnost, katere del je ohranjanje medsebojne razdalje, ni solidarnost; ne omogoča nam sanj o drugačni, mirnejši in pravičnejši družbi. Virus nas izolira in individualizira ter ne ustvarja močnega kolektivnega občutka. Če gre v času covidne krize res za solidarnost v pravem pomenu besede – ki izhaja iz latinskega pridevnika solidus, kar pomeni celoten, nedeljen – zakaj potem nismo priča takšnemu masovnemu odzivu na mnogo hujše viruse naše dobe? Zakaj se denimo ne iščejo ustrezne rešitve za lakoto, ki globalno vsako leto terja neprimerljivo več smrtnih žrtev kot koronavirus? Morda prav zato, ker bi lahko globalno krizo lakote brez težav rešili že tako, da bi tej problematiki namenili 20 odstotkov vseh izdatkov, ki gredo sedaj v vojaške namene. 

Besedilo je bilo pripravljeno v projektu Homopolitikus, političnega 'think tanka' Inštituta za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja, ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Skrb za najranljivejše v času neoliberalnega kapitalizma ni, ni bila in nikoli ne bo v interesu elit, saj je darvinistična ideja o preživetju najmočnejših danes bolj živa kot kadar koli prej – naj nas leporečenje vladajočih, ki ob vseh protikoronskih ukrepih pozivajo k odgovornosti do najranljivejših, ne zavede. Kot pravi Byung-Chul Han, smrt v času covida ni demokratična, ampak je vezana na družbeni status – v ZDA denimo temnopolti Američani v primerjavi z belopoltimi prebivalci umirajo v nesorazmerno večjem številu, in to ne samo zaradi koronavirusa, temveč tudi zaradi drugih bolezenskih stanj ali razlogov, ki so vezani na politike izključevanja. Pandemija ni le razkrila družbenih razlik, temveč jih je tudi poglobila, zdravstveni sistemi so pred kolapsom, vse več ljudem pa je onemogočen dostop do osnovne zdravstvene oskrbe, kar jih neredko stane življenja.

Brecht pravi, da je najhujša nepismenost politična nepismenost; politično nepismen človek ne sliši in ne vidi ničesar ter ne sodeluje v političnem življenju, hkrati pa ne opazi, da je prav vse odvisno od političnih odločitev. Nevednost in politična participacija privedeta do tega, da lahko na oblast prihajajo politiki, ki jih Brecht označi za lakaje izkoriščevalskih multinacionalnih korporacij. Kot pravi Hannah Arendt, tudi najbolj despotska dominacija, kar jih poznamo – to je vladavina gospodarja nad sužnji, ki ga sicer vedno številčno prekašajo – ni temeljila na uporabi močnejših sredstev prisile, temveč na superiorni organizaciji oblasti oziroma na organizirani solidarnosti gospodarjev. 

V času covidne krize je še posebej očitno, da danes ne moremo več govoriti o solidarnosti kot o moralnem in političnem načelu, ki nasprotuje individualizmu, egoizmu in razdrobljenosti človeških življenj, temveč je treba govoriti o solidarnosti z elitami. Te namreč zelo dobro vedo, da je t. i. splošna korist v skladu s temeljno vrednoto neoliberalizma, ki je neskončno plemenitenje in kopičenje kapitala za vsako ceno. Ekonomsko izkoriščanje je inherentno kapitalizmu, saj je ta sistem po definiciji nepravičen. Tudi zato  gospodarji škandalozno kopičenje bogastva upravičujejo s covidno krizo, istočasno pa bojkotirajo učinkovite ukrepe za preprečevanje skorajšnje ekološke, socialne, zdravstvene in finančne katastrofe. Ukrepi prav tako ne ščitijo človeških življenj pred virusom, temveč v prvi fazi ščitijo interese kapitala, kajti če bi šlo zares, potem denarja ne bi vlagali v vojaške, temveč v zdravstvene namene, hkrati pa ne bi bilo nikakršnih delnih ukrepov, delnega zapiranja družbe, ki delno omejuje prenos virusa, ampak bi šlo za popolno zaprtje vseh sfer družbe brez ene same izjeme. Tako pa smo priča dolgim etapam selektivnih ukrepov, ki istočasno povzročajo propad malega človeka, malih podjetij, kmetij, organizacij in skupnosti ter krepitev velikih podjetij, korporacij in uspešnih posameznikov, ki v času krize le še povečujejo svoje dobičke.

Po definiciji beseda kriza označuje nekaj, kar je začasno in pomeni prihod na razpotje, na točko, ki terja premislek o možnih alternativah. Kot pravi de Sousa Santos, je konservativna ideja, da alternativa obstoječemu hiperkapitalističnemu načinu življenja ne obstaja, vdrla v močno načet demokratični politični sistem, ki alternativ preprosto ne premišlja več. Medtem ko smo si lahko še pred kratkim predstavljali drugačno družbo, se danes soočamo z odsotnostjo konkretnih alternativ, tudi na področju covidne krize. Toda alternative bodo v družbo vstopale skozi zadnja vrata pandemične in okoljske krize ter finančnega kolapsa, ki je pred nami, in se vrnile med nas na najslabši možni način in v najbolj kritičnih trenutkih, človek pa je tisti, ki bo moral korenito premisliti in omejiti destruktivni kapitalizem ter svojo neomejeno in uničujočo mobilnost (tako virtualno kot tudi realno), da bi rešil sebe, družbo in planet.

Da pa bi prispevali k spremembi, moramo nujno poznati svojo pozicijo, pravi Bell Hooks, prav tako pa moramo poznati ideološke zakonitosti dobe, v kateri živimo. Brecht nam v teh kritičnih trenutkih ponuja radikalno dejanje in nas uči, da družbena razmerja nikoli niso zunaj časa in prostora, prav zato pa so spremenljiva. Svet lahko spremenimo le, če gremo v svoji odpovedi dovolj daleč.  Ravnati je torej treba bolj ideološko od ideologije – proti njej je treba obrniti njeno lastno orožje. Medtem ko oblast od ljudi zahteva, da se odpovejo le na pol, kar omogoča ohranjanje statusa quo, bi se morali ti odpovedati v celoti; odpovedati bi se morali ne le tistemu delu sebe, ki je navzkriž z obstoječim, temveč tudi tistemu delu, ki je podlaga obstoječega, s čimer Brecht aludira na družbeno spremembo. Človek namreč "mora biti tako radikalen, kot je radikalna dejanskost," ali pa še bolj.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 12
  • 11
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (32)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

silly
16. 01. 2022 09.11
+1
hja,....seveda,....potem pa 5-10 ljudi na petkovih protestih...očitno še ni tako hudo, da bi se odpovedali tistemu delu, ki je podlaga obstoječega......, kot kaže je trenutno "jamranje" v družbi samo "jamranje" posledica manipulacij na socialnih omrežjih, ki ljudem samo perejo možgane
ni_mi_vse_eno
15. 01. 2022 15.04
+0
Bistvena je osebna svoboda. Živimo zato, da se sami svobodno odločami in sprejmemo nase posledice naših odločitev. Ko vidimo, da nam posledice niso všeč, se odločimo drugače in tako rastemo. Imeli smo suženjstvo, imeli družbo v kateri ženske niso smele voliti, imeli smo množico totalitarnih sistemov, ki so izvajali nasilje nad posameznikom, vendar se je vedno znova človek vzdignil k svobodi. Ljudje so umirali v iskanju svobode. Nek zgodovinar je rekel, da je zgodovino človeštva moč zapisati: "Iskanje svobode malega človeka". Zato tudi nobena družba nima moči vzeti svobodo človeku in ga siliti v nekaj. Ima pa vsaka družba odgovornost, da vzame svobodo morilcem in tistim, ki ne delajo za mir in sožitje vseh ljudi. Živela svoboda in živelo sodelovanje ljudi.
silly
16. 01. 2022 09.12
+1
utopični komentar,....osebna svoboda je samo iluzija,...tudi svobodne odločitve so že cel čas iluzija,.......jasno vsakemu otroku
inet
15. 01. 2022 13.19
Dokler se posledic ne občuti direktno, vse toliko DRŽI kot NE DRŽI in so vsi ravno toliko pošteni ko nepošteni, .......😏
AntiMarksist
15. 01. 2022 13.30
Problem je, ker posledice praviloma obcutijo najprej drugi..
User1538643
15. 01. 2022 12.51
+2
Je še veliko tega za zaveso, vendar večina še zavese ne vidi.
User1538643
15. 01. 2022 12.49
+1
Butalec8
15. 01. 2022 12.11
-1
Ko bi vas Filozofe pa Fdv lahko preusmerli v neke druzbeno koristne panoge bi tud tej greznici malenkost bolj krenlo
AntiMarksist
15. 01. 2022 12.15
-2
Ja, povsod pravijo da ni delavcev, po drugi strani pa davkoplacevalci placujemo izobrazevanje takih mesalcev megle, ki se pometati ne znajo..
silly
16. 01. 2022 09.13
+1
ah,....vse vojne zakuhajo na koncu "praktični" ljudje;...ne predstavljam si žižka s puško....
Butalec8
15. 01. 2022 12.08
-3
Temnopolti američani majo isti samounicevalni gen kot mi balkanci ne vem kaj je to v cloveku da dela proti sebi
AntiMarksist
15. 01. 2022 12.12
-1
To ni stvar genetike. To je stvar kulture, obicajev, razmisljanja in okolice. Crnska skupnost ima epidemijo samskih mamic in otrok brez oceta, demokrati jim dajejo socialo in jih pumpajo s propagando da so "zrtve" in da je edina resitev da demokrate volijo ponovno.. balkan je podoben, vendar se veliko bolj kompliciran odgovor.. na kratko: ce unicis temelje civilizacije ki deluje, dobis civilizacijo ki ne deluje..
AntiMarksist
15. 01. 2022 12.17
-2
No, tisti ki mi je dal minus.. kaj je genetska razlika med balkanci in npr Svicarji..
AntiMarksist
15. 01. 2022 12.29
+1
Minusi, argumentov pa ni. Kako zelo nenavadno za nase "levicarske intelektualce".. Kaj bo nasljedni korak? Bom dobil ban, ker izvajam "sovrazni govor"?
AntiMarksist
15. 01. 2022 13.32
Se vedno cakam kontraargumente.. dejte no, sej imaste diplome in veliko velikih besed.. pa se menda ne bojite razloziti enmu "v glavo bolanemu" kako in kje se moti..
silly
16. 01. 2022 09.14
+1
ah,...plitko do amena......dva članka naprej ti piše, da smo vsi iz afrike, če že o genetiki pametuješ...predlagam, da presedlaš na športne strani...lažja in bolj obvladljiva tematika za tvoj nivo...ofsajd pa to....
Mandarina1
15. 01. 2022 12.05
-3
Vse lepo in prav ter res. Ampa z resnicnimi spremembami bo pa hudic, ker svet se vrti kot se vrti. Torej teoretiziranje….
AntiMarksist
15. 01. 2022 12.13
-4
Ce bi vsaj pravilno teoretiziranje bilo. Tisto, ki temelji na iskanju resnice. Tole ni..
Tia Pia
15. 01. 2022 11.50
+7
Odličen zapis! Bravo! Še več takih resnic mora priti v medije!👍👍🙏🙏🤗
AntiMarksist
15. 01. 2022 12.08
-5
"Produkt nasega solstva".. tole gor napisano je tipicno nakladanje kolesarjev in podobnih "resiteljev".. 1% jih financirajo in podpirajo, da tako nevtralizirajo delavce na racun katerih zivijo. Delavce, ki naj bi glasovali za njih, ker znajo nakladati nekaj o pravicnosti in enakosti. Medtem pa 1% kupujejo vse kar lahko, ustvarjajo nevarne bolezni, skrivajo zdravila, promovirajo nedelujoca cepiva, promoviramo woke/eko/bio/vreme nas bo pobilo traparije... teli "produkti nasega solstva" so tako zelo inoktrinirani v levicarsko ideologijo da sploh ne vedo vec kako gledati z lasnimi ocmi in misliti s svojo glavo..
AntiMarksist
15. 01. 2022 11.47
-2
Nacional socializem.
silly
16. 01. 2022 09.18
no ja,...v zibelki kapitalizma so prvih 70. let kapitalizma imeli še suženjstvo potem pa segregacijo,.....kar meji na dolfija in co.
Josip_L
15. 01. 2022 11.12
+1
Ja, ja. Cepi se, da zaščitiš druge! Resnica: cepise, da prej okužiš druge!
the kop
15. 01. 2022 10.41
+4
kovid terorizem in fašizem!!
Recenzor
15. 01. 2022 10.38
-2
Facebook znanstvenica!
toti mišek
15. 01. 2022 10.16
-4
A je hodila na fdv?
Recenzor
15. 01. 2022 10.39
+1
al pa filofaks - tist ko je končal resen tehnični faks ne polemizira, ker so ga naučili delat in ne gobezdat
Josip_L
15. 01. 2022 11.16
+1
Ti si še vedno v času, ko je delo, samo "kramp in lopata".
primusm74
15. 01. 2022 11.20
+1
Niso vsi ljudje zabiti desnuharji,ki poznajo samo traktor in vile, tko kot ti.Nekateri tudi razmisljajo in uporabljajo zdravo pamet.
AntiMarksist
15. 01. 2022 11.48
-2
Glede na to kaj pise in kako skoraj zanesljivo FDV/FF.. mesanje megle..
AntiMarksist
15. 01. 2022 12.34
-1
VIDMAR, Nastja, 2016, Umetnost in družbena realnost : magistrsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede .
AntiMarksist
15. 01. 2022 12.35
-1