Ob analizi dela notranjega ministra Rada Bohinca so v SDS ugotovili mnoge kršitve in neustrezna ravnanja, zato so se odločili za interpelacijo. Naša dolžnost je, da opozorimo na nezakonito in nepošteno ravnanje javnih funkcionarjev, kamor spada tudi minister Bohinc, je med pojasnjevanjem razlogov za vložitev interpelacije povedal podpredsednik SDS Miha Brejc.
Interpelacijo začenjajo z izbrisanimi
Zahteva za interpelacijo je obrazložena v osmih točkah, podpisalo jo je deset poslancev SDS, v državni zbor pa je bila vložena v petek. SDS bo po potrebi še dopolnila gradivo, je povedal Brejc in dodal, da pričakujejo hiter odziv ministra Bohinca.
Kot prvo točko interpelacije je Brejc omenil neustrezno izvrševanje osme točke odločbe ustavnega sodišča, ki predvideva povrnitev statusa stalnega bivališča tistim izbrisanim, ki so si svoj status že uredili. Po njihovem je Bohinc odgovoren za zmedo, ki je nastala po izdaji odločbe, ker ni zagotovil reševanja problema v skladu z ustavo. Z vložitvijo dveh zakonov, s spreminjanjem stališč glede vloge in pomena t.i. tehničnega zakona, predvsem pa z neposrednim izdajanjem odločb je minister povzročil zmedo, pravne zaplete, materialno škodo in neenakost pred zakonom, pravi Brejc.
Ministrstvo se je za ureditev problematike v dveh zakonih odločilo kljub opozorilom, da bosta s tem nastali dve kategoriji upravičencev, kar je z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom po besedah Brejca zagotovo sporno. "Po odložilnem vetu državnega sveta in zahtevi 30 poslancev za naknadni zakonodajni referendum pa je Bohinc spremenil svoje stališče in enako odločno začel zagovarjati neposredno izdajanje odločb izbrisanim."
Ob tem jih moti, da vlada in notranje ministrstvo z nadaljnjim ravnanjem nista počakala na referendumsko odločitev, ki bi jo morali upoštevati pri iskanju rešitev. Spomnil je, da se je SDS zavzemala za sprejem ustavnega zakona, s katerim bi rešili problem, "ki je nastal zaradi sporne odločbe ustavnega sodišča".
Brejc je omenil še politično zlorabo revije notranjega ministrstva Slovenska uprava, ki je namenjena stroki in predstavlja uradno strokovno glasilo ministrstva. Vendar je bila prva letošnja številka revije polna tekstov o izbrisanih, v katerih so zadeve predstavljene izrazito politično tendenciozno. S tem je prišlo do zlorabe uradnega glasila in trošenja davkoplačevalskega denarja v interesno ozke politične namene ter poskus vplivanja na mnenje javnih uslužbencev, ki morajo biti v skladu z zakonodajo pri svojem delu apolitični, je dejal Brejc.
Moti jih tudi policijski čoln, kolektivno pokojninsko zavarovanje, sistem plač
Pri nakupu policijskega čolna je po besedah Brejca prišlo do oškodovanja državnega premoženja. Za nakup novega policijskega čolna se je minister Bohinc odločil po mnogih neuspelih razpisih in tudi zavračanju podpisa pogodbe, ki bi omogočal nakup primernejšega plovila. Razpis iz leta 2000 je razveljavil in ni želel podpisati pripravljene pogodbe, na ponovljenem razpisu pa je "izbral dražje plovilo, s čimer je davkoplačevalce oškodoval za 40 milijonov tolarjev".
SDS Bohincu v interpelaciji očita tudi neustrezne in sporne rešitve pri ureditvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Kljub opozorilom, da gre pri izbiri le enega vzajemnega pokojninskega sklada za vse javne uslužbence za ustvarjanje monopola, notranji minister ni upošteval drugih argumentov, pojasnjuje Brejc. Bohinc je tako z zagovarjanjem zakonskih rešitev izključil konkurenčnost ponudb in pripomogel tudi k temu, da ni bil vnaprej določen jasen postopek izbire in merila, po katerih bo izbran upravljavec zaprtega pokojninskega sklada.
Del interpelacije se nanaša na neučinkovit sistem plač v javnem sektorju, ministrovo ravnanje pa kaže, da ni bil sposoben uresničiti načrtov na področju plačnega sistema v javnem sektorju v časovnem načrtu, ki si ga je zadal. Plačni sistem v javnem sektorju tako kljub drugačnim napovedim, ki jih je dajal Bohinc, ob koncu njegovega mandata ostaja takšen, kakršen je bil - nepregleden, poln nesorazmerij in anomalij, pojasnjuje Brejc in dodaja, da se minister spreneveda in obljublja pravočasno uresničitev zakona tudi tedaj, ko je že jasno, da te obljube ne bo mogoče izpolniti.
Med očitki notranjemu ministru je podpredsednik SDS omenil še neustrezen postopek reševanja pritožb zoper ravnanje policistov, ki so ga na ministrstvu začeli uporabljati pred dnevi.
Po mnenju SDS je sporno, da bo tričlanskemu senatu, ki bo pritožbe državljanov obravnaval na notranjem ministrstvu, pritožbe predstavljal poročevalec iz policije oz. ministrstva. S tem naj bi Bohinc izničil zahteve zakona o policiji, ki določa, da reševanje pritožb na ministrstvu izvaja senat, vendar bo zaradi poročevalca, ki bo pripravljal podlage za odločitev o pritožbi, senat zgolj odločal o njihovi upravičenosti, ne bo pa jih reševal, kot zapoveduje zakon.
Moti jih počasnost pri pripravi zakonodaje
Omenil je še zamude rokov pri pripravi zakonodaje, saj je ministrstvo lani načrtovalo pripravo 20 novih zakonov oz. novel, dejansko pa jih je pripravilo in poslalo v obravnavo le sedem. Bohinc naj bi poleg tega kršil še uredbo o organizaciji organov v sestavi ministrstva, ki določa, da bi moral z januarjem letos z delom pričeti inšpektorat za notranje zadeve, vendar se to ni zgodilo.
Notranji minister je neučinkovit glede uveljavljanja schengenske meje, saj se na tem področju pojavljajo zamude, odgovoren pa je tudi za nepregledno stanje pri oddaji naročil za tiskanje potnih listov.
