'Brez čebel ne bi mogli uresničiti izziva izkoreninjenja lakote'

V deklaraciji, ki so jo sprejeli dan pred praznovanjem prvega svetovnega dneva čebel, so ministri poudarili pomen čebel pri trajnostni kmetijski proizvodnji in prehranski varnosti. Izpostavili so, da je opraševanje pomembna ekosistemska storitev, ki malim pridelovalcem in ranljivim skupinam zagotavlja kmetijsko proizvodnjo in bolj stabilen dohodek ter njihovo lažje preživetje.

Čebelarstvo med drugim omogoča tudi nova, zelena delovna mesta in priložnosti, kot so na primer razvoj čebelarskega turizma, proizvodnja čebeljih izdelkov z višjo dodano vrednostjo in apiterapija. Ministri so z deklaracijo izrazili tudi zaskrbljenost nad ogroženostjo čebel in drugih opraševalcev tako z vidika njihove raznolikosti kot številčnosti. Kot glavne razloge so navedli človekovo ravnanje, predvsem intenzivno kmetijsko proizvodnjo in uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, obenem pa na čebele vplivajo tudi podnebne spremembe.

Po besedah ministra za kmetijstvo, ki opravlja tekoče posle, Dejana Židana, deklaracija dokazuje, da obstaja ne samo politično zavedanje o pomenu čebel za človeštvo, pač pa tudi pripravljenost ukrepati. "Z ohranjanjem čebel ne ohranjamo samo okolja in biotske raznovrstnosti, pač pa pomembno prispevamo k odpravi lakote in revščine po svetu, predvsem v državah v razvoju. Pri tem mora odigrati vlogo vsaka država," je poudaril in napovedal nadaljnje konkretne aktivnosti Slovenije na področju čebelarstva.

Slovenija bo ustanovila Slovensko čebelarsko akademijo. "Glede na močno podporo projektu svetovni dan čebel, se je namreč povečalo tudi zanimanje za slovensko znanje na področju čebelarstva. V okviru mednarodne šole želi Slovenija to znanje deliti zunaj svojih meja ter tako pripomoči k izboljšanju čebelarskega znanja in izmenjave dobrih praks drugod po svetu," je pojasnil Židan.

Poleg tega je minister napovedal prizadevanja za zaščito čebel na ravni EU. "Pripravljamo program ogroženosti medonosnih čebel in ostalih opraševalcev, katerega cilj je vzpostaviti in ohraniti številčno primerne populacije medonosnih čebel in divjih opraševalcev. Program bomo posredovali Evropski komisiji s pobudo, da pripravi ustrezne pravne podlage za izvajanje ukrepov za zaščito medonosnih čebel in ostalih opraševalcev," je dejal.

Generalni direktor organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo Jose Graziano da Silva je dejal, da čebele in drugi opraševalci izboljšujejo proizvodnjo hrane dveh milijard kmetov po vsem svetu, pri tem pa prispevajo k zagotavljanju varnosti hrane oz. prehrane ter k ohranjanju raznolikega ekosistema za rastline, ljudi in za čebele.

"Igrajo pomembno vlogo pri uresničevanju trajnostnih razvojnih ciljev - brez čebel ne bi mogli uresničiti izziva izkoreninjenja lakote. Preiti moramo na bolj trajnostno verigo preskrbe s hrano in spodbujati do opraševalcev prijazne prakse in politike, ki varujejo te dragocene storitve ekosistema ter ščitijo biotsko raznovrstnost," je dodal.