Brez dodatkov in brez izplačila nadur

V slovenskih policijskih vrstah pa še naprej vre zaradi plač. Po razkritih rekorderjih nacionalnega preiskovalnega urada, ki so presegli predsednika vlade, so kriminalisti ravno v teh dneh doživeli nov udarec. Zaradi varčevanja bodo številni ostali brez dodatkov za pripravljenost in za delo preko delovnega časa. Še več, nekaterim ne želijo izplačati niti nadur, ki so jih po veljavnih pogodbah že opravili. So pa na vladi ob tem odločni – novi dodatki za policiste bodo primerljivi z ostalimi plačami in tako bistveno nižji od načrtov Katarine Kresal.

Včeraj so nekateri mediji poročali, da je generalna sekretarka vlade Helena Kamnar napovedala znižanje dodatka za stalnost z 0,5 na 0,33 odstotka in ponovno preučitev dodatka za delo prekrškovnega organa. Rekla pa je tudi, da bi se lahko zataknilo pri denarju, če bi bilo do dodatka upravičenih veliko uslužbencev ter da v tem trenutku tega dodatka preprosto ne more biti, ker ni denarja. Slišati je bilo, da bodo policisti ostali brez dodatkov.

Na generalni policijski upravi so potrdili, da v policijskih vrstah ni razloga za slavje. Zaradi varčevanja bodo nadure plačane samo za najbolj nujne primere, za povečan obseg dela je plačilo vnaprej prekinjeno, vprašljivo je celo plačilo za že sklenjene pogodbe o povečanem obsegu dela.

"V ministrstvu za notranje zadeve in v okviru njega tudi v policiji so bili skladno z vladnimi ukrepi za obvladovanje rasti stroškov dela sprejeti ukrepi, s katerimi se bo zmanjšalo izdatke iz naslova plač, in sicer zlasti na področjih, kjer je z organizacijo dela na to mogoče vplivati. Tako odrejanje nadurnega dela kot tudi odrejanje pripravljenosti za delo morajo pristojni vodje organizacijskih enot ponovno presoditi glede na potrebe izvajanja z zakonom določenih nalog in z ustreznim razporejanjem javnih uslužbencev na delo praviloma omejiti odrejanje dela v manj ugodnem delovnem času zgolj na nujne primere. Možnost dogovarjanja opravljanja dela v povečanem obsegu, skladno z uredbo, je praktično prekinjena za celotno ministrstvo, kar pomeni tudi za vse enote v policiji,“ je sporočila tiskovna predstavnica policije Vesna Drole.

Toliko bolj hladen tuš so doživeli ob razkritju, da so si v nacionalnem preiskovalnem uradu plačevali dodatke, ki so presegali polovico osnovne plače in skupaj plačo premierja. Kamnarjeva, ki bdi nad državnimi financami, je povedala, da so bile verjetno kakšne izjemne situacije znotraj policije, da je do takšnih velikih izplačil prišlo. Dodala je še, da sistemsko do takšnih anomalij ne bi smelo prihajati in da novih dodatkov z novim policijskih zakonom, ki jih je predlagala Kresalova, preprosto ne more biti.

"Drugače bi različne zaposlene v javnem sektorju spravljali v neenakopraven položaj, zato bo potreben tukaj en manjši popravek v zakonu,“ je dejala Kamnarjeva. Dodala pa je, da bodo policisti upravičeni do enakih dodatkov kot ostali.

Dodatek enak za vse primerljive poklice

Na generalnem sekretariatu vlade pa je Barbara Peternelj dejala, da mora biti dodatek na stalnost enak za vse primerljive poklice. Zakon je predvidel, da bo ta dodatek ne glede na ureditev v posebnih zakonih znašal toliko, kolikor znaša dodatek za minulo delo. "Tako naj bi veljalo tudi za policiste. To pomeni, da mora biti dodatek za stalnost tudi pri policistih v tem trenutku določen v višini 0,33," je razložila.

"Obstoječi plačni sistem dodatka za vodenje v prekrškovnih postopkih nima. Zahteva po posebnem vrednotenju dela prekrškovnih organov se pojavlja s strani vseh sindikatov, zato je potrebno do končne odločitve glede tega dodatka ugotoviti, ali je mogoče ta problem reševati v okviru odprave anomalij plačnega sistema in ne v okviru novega dodatka," je še zapisala v odgovoru.