V današnjem delu zasedanja koordinacije, na katerem so poleg vodstva DZ in predstavnikov poslanskih skupin sodelovali tudi najvišji vladni predstavniki na čelu s premierom Antonom Ropom in je potekalo za zaprtimi vrati, je razprava v glavnem tekla okoli tega, kako zagotoviti, da bo referendum zavezujoč.
Premier Rop je po zasedanju povedal, da je za vlado predvsem pomembno, da glede referendumov doseže čim širše soglasje političnih strank. "Če bomo dosegli popoln konsenz, bomo šli naprej", je dejal Rop in pojasnil, da je koalicija usklajena, opozicija pa je menila, da je treba poiskati še nekatere rešitve. "Gre za tako pomembne projekte nacionalnega pomena, da je treba iskati konsenz", je dodal Rop. Premier pa je kljub temu opozoril, da se čas izteka in do konca marca bo referenduma pač treba izvesti.
Kot je po posvetu povedal predsednik DZ Borut Pahor, so se dogovorili, da se bo jutri sestala posebna delovna skupina, v kateri bodo predstavniki vseh poslanskih skupin, s strokovnjaki z ustavnopravnega področja, da bi izoblikovala možnosti glede izvedbe referendumov, o katerih se bo nato izrekla koordinacija.
SDS se ne strinja s posvetovalnim referendumom
Vlada je v ponedeljek predlagala, da bi bil referendum 9. februarja, vendar je predsednik SDS Janez Janša danes še pred posvetovanjem povedal, da njegova stranka tega datuma ne podpira.
Kot razloga za to je Janša navedel mednarodne okoliščine in posvetovalno naravo referenduma, saj je ta koalicija "izigrala že dva referenduma," zato v SDS ne vidijo nobenih zagotovil, da bi "ta oblast spoštovala posvetovalni referendum."
SDS zaradi omenjenih razlogov kot najboljšo možnost predlaga sprejem posebnega zakona z dvotretjinsko večino, v katerem bi se določili način, oblika in veljavnost referendumov o vstopu v EU in zvezo Nato, saj bi se s tem izognili zgoraj navedenim težavam. Razpis posvetovalnega referenduma za tako pomembni vprašanji ob dejstvu, da so se formalno obvezujoči referendumi razpisovali "o bistveno manj pomembnih stvareh", je Janša označil kot "norčevanje iz ljudske volje."
NSi za obvezujoč referendum
Podobno razmišlja tudi predsednik NSi Bajuk, ki je poudaril, da referendum mora biti zavezujoč, saj v nasprotnem primeru "izgubi bistveno verodostojnost," obenem pa opozoril, "da ta referendum ni bil nikdar potreben," saj temelji na obljubi slovenske vlade.
Bajuk je dodal, da po njegovem mnenju referenduma do 9. februarja ne bo mogoče izpeljati že zaradi zahtev slovenske zakonodaje, pri tem pa je drug predlagan datum - 30. marec - označil kot sprejemljiv, čeprav bi si lahko izvedbo referenduma predstavljal tudi nekaj tednov prej. Na vprašanje, kako bo po njegovem mnenju na slovensko javno mnenje o zvezi NATO vplivala morebitna ameriška vojaška akcija v Iraku, je Bajuk izrazil prepričanje, da bodo Slovenci znali oceniti, kaj je njihova dolgoročna korist.
SNS podpira razpis referenduma
Poslanska skupina SNS je medtem v sporočilu za javnost zapisala, da se strinja z izvedbo obeh, sicer ločenih referendumov, na predlagani datum - 9. februarja. V primeru kasnejšega datuma, ko bi Slovenija že pristopila k pogovorom in dogovorom o vključitvi v obe zvezi, bi vlada namreč storila vse, da referenduma sploh ne bi bilo, meni poslanska skupina SNS. Da morata biti referenduma ločena, so prepričani zato, ker gre za dve v mnogočem celo diametralni zadevi. Z izvedbo obeh referendumov na isti dan pa se poslanci SNS strinjajo zato, ker so prepričani, da si država v trenutnem, ne kaj zavidljivem finančnem položaju, ne more privoščiti razmetavanja denarja.
