Brez dogovora o višini regresa

Delodajalci so sicer pristali na sindikalni predlog, po katerem bi regres letos znašal 145.000 tolarjev bruto, odprto pa ostaja vprašanje višine regresa v podjetjih z izgubo in dejavnostih z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Delodajalci so prepričani, da bi se morali v teh podjetjih sindikati in delodajalci dogovoriti o nižjem znesku regresa, čemur pa sindikati ostro nasprotujejo.

Na delodajalski strani so prepričani, da bi višji regres v podjetjih, ki slabše poslujejo, lahko pripeljal do izgube delovnih mest, vprašljiv pa bi lahko bil tudi nadaljnji obstoj teh podjetij, je pojasnil svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Marjan Širaj.

Na novinarsko vprašanje o tem, koliko delavcev bi lahko zaradi sindikalnega predloga o višini regresa izgubilo zaposlitev, Širaj ni znal odgovoriti. Povedal je le, da je glede na kriterije GZS (kot je dodana vrednost na zaposlenega) v Sloveniji trenutno okoli 29 odstotkov podjetij, ki slabše poslujejo.

Nasprotno pa sta predsednika obeh največjih sindikatov v Sloveniji Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Dušan Rebolj iz sindikata Pergam izrazila nasprotovanje omenjenim argumentom delodajalske strani. Rebolj je namreč trditve delodajalske strani označil za neutemeljene, saj povečanje regresa za 2600 tolarjev bruto ne bi povzročilo propad nobenega podjetja.

Semolič je vztrajanje pri nižjem regresu za podjetja s slabšimi poslovnimi rezultati označil za nerazumno, saj imajo ravno v teh podjetjih delavci že tako najnižje plače. "Sramotno je, da delodajalci zaradi nekaj tisočakov ne pristanejo na dogovor," je poudaril Semolič in opozoril, da se reševanje slovenskih podjetij ponovno odvija z zniževanjem plač delavcev, kar pa po njegovem mnenju ni prava pot.

Protest sindikatov pred GZS

Medtem ko so člani različnih sindikatov pred Gospodarsko zbornico Slovenije simbolično izrazili protest proti nižjemu regresu za določene skupine delavcev, pa so delodajalci prepričani, da se v pogajanjih ne zavzemajo za znižanje regresa, saj so sprejeli sindikalni predlog, ki je bistveno višji od zakonsko določenega minimalnega regresa. Ta namreč po besedah Širaja znaša 122.600 tolarjev bruto.

Neuspeh današnjih pogajanj odpira vprašanje, kdaj bodo delavci letos prejeli regres. Prvi zakonsko določeni rok za izplačilo (1. julij) se namreč hitro bliža. Semolič je v povezavi s tem dejal, da se bodo še naprej intenzivno pogajali. Prizadevanje delodajalske strani za uspešen zaključek pogajanj pa je napovedal tudi Širaj.

Manj optimizma je izrazil Rebolj, ki si ne predstavlja, kako bodo dosegli dogovor o plačni politiki, če se v enem mesecu niso uspeli dogovoriti niti o višini regresa. "Zadeva postaja problematična," je še dejal. Pri tem pa je že najavil stopnjevanje pritiskov na delodajalsko stran.