'Brez enotnosti ni samostojnosti'

Mineva 17 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil 23. decembra 1990. Tri dni zatem pa so bili uradno razglašeni rezultati, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik.

Eden najvidnejših slovenskih intelektualcev France Bučar je ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, razgrnil svoj pogled na aktualni politični trenutek. Če ne bi bilo enotnosti, tudi samostojnosti ne bi bilo, meni predsednik skupščine, oblikovane po prvih demokratičnih volitvah, in eden izmed snovalcev slovenske ustave.

Blokovska delitev je slaba

Bučar je še poudaril, da blokovska delitev, ki smo ji priča v Sloveniji, ni dobra. "Preseči to delitev je mogoče samo na tem, da počasi pridemo do skupnih vrednot, ki nas združujejo.“

Bučarja v Sloveniji najbolj moti prevelika moč političnega podsistema, kar s sabo nosi elemente totalitarizma. "Politika je še vedno preveč dominanten dejavnik v naši družbi in prav zato družba enostavno ne doseže optimalnih rezultatov, ker ni notranje uravnovešena. To pa vlečemo prav gotovo še iz časov socializma“, je bil jasen Bučar.

O debatah o tem, kdo je in kdo ni osamosvojitelj, ki so bile aktualne tudi ob predsedniških volitvah, pa je Bučar dejal: "To je mizerija navadna. Resničnim osamosvojiteljem ni nič do tega priznanja, priznanja si želijo tisti, ki jih ni bilo zraven“.

Janša: Država je zgodovinski dosežek

"Slovenci, Slovenke in drugi državljani in državljanke Slovenije smo si enotni, da je samostojna slovenska država naš največji zgodovinski dosežek. Ni nam bila podarjena, ampak je zrasla iz poguma, pravilnih in pravočasnih odločitev, pa tudi iz krvi, žuljev in trpljenja ter velikega samoodrekanja", pa je v poslanici pred dnevom samostojnosti in enotnosti zapisal predsednik vlade Janez Janša.

"Prepričan sem, da se bo po koncu mandata te vlade država znova vrnila v doslednejšo smer spoštovanja tistih vrednot, zaradi katerih smo se za državo odločili, to se pravi drugačno razumevanje in vrednotenje človekovih pravic, drugačno razumevanje pravne in socialne države in drugačno določanje razvojnih prioritet ter spoštovanje človeka“, je ob praznovanju osamosvojitve dejal nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Glede vprašanja, da je v Sloveniji vsaka kritična misel nezaželjena in da se politika izvaja v smeri, kdor ni z nami je proti nam, pa je Kučan dejal: "Kritika v tej državi in pod to oblastjo ni zaželjena, vsaka kritična beseda se skuša označiti kot neko delovanje iz ozadja, kot enoumje medijev“. Kučan je še poudaril, da se v modernem svetu ne da izvajati politike brez sodelovanja s stroko, se pa pri nas dogaja, da se odločitve sprejemajo na skrivaj in mimo stroke. Kot zadnji primer je navedel zakon o kazenskem postopku in pa šolski zakon.

Glede govora, ki ga je imel predsednik vlade Janez Janša, ki je novoizvoljenemu predsedniku Danilu Türku dejal, da mora dokončati spravo naroda, pa je Kučan poudaril: "Zdi se mi nedostojno, da kdorkoli predsedniku države, ki je izvoljen na neposrednih volitvah, in ki je tudi zaradi tega najvišja moralna avtoriteta, postavlja prioritete, ga izziva s svojimi pogledi na te prioritete in hkrati tudi seje dvom. Predsednik države bo sam postavljal svoje prioritete, po svoji presoji“, je še poudaril Kučan.

V zunajparlamentarni Stranki mladih Slovenije (SMS) ob prazniku čestitajo državljanom in državljankam. Vsem, ki so sodelovali pri tem velikem projektu, se zahvaljujejo za izjemno priložnost, ki so jo s svojim delovanjem dali novim generacijam. Medtem ko Slovenija postaja vse bolj zrela država, je nujno potrebno omogočiti osamosvojitev tudi mladim, poskrbeti za to, da bodo lahko oni skrbeli za prihodnost države in njenih državljanov, ob tem poudarjajo v SMS.

Opozarjajo, da je treba 17 let po osamosvojitvi Slovenije nadaljevati zastavljeno pot, se usmeriti v prihodnost ter se prenehati ozirati v preteklost. "Počivanje na lovorikah preteklosti, ne glede na to, za kako veliko dejanje gre, je nevarno početje, ki lahko ogrozi prihodnost vseh, ki nam je bila dana priložnost, da delamo, ustvarjamo in živimo v svobodni, samostojni, demokratični Sloveniji," so še zapisali v sporočilu za javnost.

95 ostotkov prebivalcev glasovalo za samostojnost

Na plebiscitarno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, to je 88,5 odstotka vseh volivcev.

Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik. Vse do pred dvema letoma se je imenoval dan samostojnosti. Konec septembra 2005 pa je državni zbor sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.