Nekateri predstavniki strank se bodo sicer znova sešli v torek dopoldne, glede na nocojšnje izjave pa je mogoče sklepati, da so možnosti za dogovor majhne. Politiki bi se morali dogovoriti že nocoj, saj se bo v sredo sestala ustavna komisija in če bi hoteli, da ustavna komisija razpravlja o teh predlogih, bi morali v proceduro celotno zadevo vložiti že v torek do 12. ure.
Predsednik SDS Janez Janša je po sestanku dejal, da je predlog LDS pravzaprav prepis odločbe ustavnega sodišča, ki je med drugim naložilo izdajo dopolnilnih odločb o stalnem bivanju izbrisanim za nazaj, od izbrisa leta 1992. Tudi predsednik vlade in LDS Anton Rop je ocenil, da gre za razlike v interpretaciji odločbe ustavnega sodišča, zato se predloga LDS in koalicije Slovenija v obliki dopolnitve ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije razlikujeta. Rop je še ocenil, da so si stranke bližje glede odškodnin, ki naj se ustrezno omejijo, priznali pa bi jih tistim izbrisanim, ki so si aktivno prizadevali urediti status. Janša pa je nasprotno ocenil, da so na vladni strani pripravljeni omejiti le nematerialne odškodnine, materialnih pa ne. Dodal je, da se je opoziciji zelo težko pogajati, ker imajo vladne stranke različna stališča. Tako v SLS menijo, da se je težko pravno korektno izogniti referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih. Kot je znano, so se pogajanja začela prav z namenom, da bi se z dogovorom med strankami izognili referendumu.
Bistvena sprememba v stališčih SDS je, da pod določenimi pogoji pristaja na retroaktivnost, to je podelitev stalnega bivališča za nazaj za tiste, ki lahko dokažejo, da si tega niso mogli urediti iz objektivnih razlogov in ki so dejansko neprekinjeno bivali v Sloveniji od leta 1992.
Objektivni razlogi so: ravnanje državne uprave, ki ni v skladu z načeli zakona o upravnem postopku in etiko državnih uslužbencev, če je bila posledica takega ravnanja izdaja negativne odločbe. Drugi razlog, ki ga priznavajo v SDS, je nezmožnost izpolnitve pogojev in ureditve dokumentacije, zlasti zaradi vojne na območju drugih republik nekdanje SFRJ. Omenjena rešitev je bila, sodeč po zadnjem sestanku koalicije, tudi sporna točka med pozicijo in opozicijo. "Tisto kar je sporno, je retroaktivno poseganje v ta čas nazaj in kar potegne za sabo tudi odškodnine," pravi prvak SDS Janez Janša.
Osebam, ki jim bo izdana odločba o stalnem bivališču za nazaj, imajo, po predlogu SDS, pod določenimi pogoji pravico do odškodnin. Odškodnine so omejene tako, da skupna dejansko izplačana odškodnina v nobenem primeru ne more preseči 150 tisoč tolarjev, revalorizirano na dan plačila odškodnine.
Do pravice podelitve statusa stalnega bivališča za nazaj pa, po predlogu SDS, niso upravičene osebe, ki se v roku, določenem v pozivu predsedstva Republike Slovenije o prestopu iz JLA oziroma sestave zveznih organov SFRJ, niso odzvale temu pozivu, kar bi utegnilo biti sporno. Vprašanje je namreč, kako bo omenjeni člen sprejela vladna stran, ki še pripravlja svoj predlog ustavnega zakona. Svoj osnutek je napovedala tudi ljudska stranka. Predstavnik izbrisanih, Matevž Krivic, pa je reševanje problema z ustavnim zakonom že ocenil kot hudo zlorabo pravne forme.
Izvršni direktor LDS Bogdan Biščak je pojasnil, da bodo vztrajali pri podelitvi dopolnilnih odločb izbrisanim za nazaj, kot to zahteva odločba ustavnega sodišča. Odstopanje od tega načela bi bilo po predlogu LDS možno le v primeru, če državni organi v postopku pridobivanja dovoljenj niso izvedli ugotavljanja stalnega prebivanja. Revizija že podeljenih odločb o stalnem bivanju pa bi bila mogoča, če je bilo dejansko stanje glede stalnosti bivanja ugotovljeno nepopolno ali zmotno.
Omenjene rešitve je LDS pripravila v obliki dopolnitve ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Predlog predvideva, da se tehnični zakon o izbrisanih ne bi uveljavil, prenehal pa bi veljati tudi odlok o razpisu referenduma o tehničnem zakonu. Z ustavnim zakonom bi sicer reševali problematiko vseh izbrisanih, torej tudi tistih, ki v Sloveniji nimajo urejenega nikakršnega statusa. Večina rešitev za to kategorijo izbrisanih je sicer podobna tistim iz sistemskega zakona o izbrisanih.
Branko Grims je povedal, da bi bili po njihovem predlogu do podelitve stalnega bivanja od izbrisa leta 1992 naprej upravičeni tisti izbrisani, ki svojega statusa niso uspeli urediti zaradi neustreznega ravnanja državne uprave. Drugi upravičen razlog je lahko dejstvo, da si nekateri izbrisani niso mogli pridobiti dokumentov iz matičnih držav zaradi vojne na območju nekdanje Jugoslavije. V SDS dopuščajo možnost odškodnin izbrisanim v omenjenih dveh primerih, vendar bi bile te omejene navzgor - do 150.000 tolarjev.
V koalicijski SLS pa menijo, da se bo težko izogniti referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih, je povedala podpredsednica stranke Nada Skuk. Če bi se vendarle izkazalo, da je možno problematiko rešiti z ustavnim zakonom, bi se bili pripravljeni o tem pogovarjati. V SLS tako menijo, da bi lahko našli rešitev, po kateri bi imeli izbrisani enak status, kot so ga imeli leta 1991 tujci s stalnim bivališčem, vendar je treba to možnost še pravno preveriti.
