Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ je na današnji seji vzela pod drobnogled poslovanje treh ministrstev, ki so se v letih 1999 in 2000 ukvarjala s področjem gospodarstva. Računsko sodišče je v večini poročil o poslovanju ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter ministrstva za gospodarske dejavnosti v omenjenih dveh letih izdalo negativno mnenje ali pa mnenje s pridržkom.
Ministrstvo za gospodarstvo kot pravnega naslednika vseh navedenih ministrstev pa so pozvali k predložitvi poročila, kakšni ukrepi so bili sprejeti proti osebam, odgovornim za storjene nepravilnosti v letu 1999.
Računsko sodišče je v poročilu o poslovanju ministrstva za gospodarske dejavnosti v letu 1999 - tedaj sta ga vodila Metod Dragonja (do 20. aprila) in Tea Petrin - izreklo negativno mnenje tako glede izkazovanja odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov kot tudi glede izvrševanja proračuna, kjer je sodišče razkrilo nepravilnosti v višini 203,7 milijona tolarjev. Na ministrstvu so med drugim sklenili vrsto pogodb brez javnega razpisa. V nasprotju s predpisi je bil tudi pomemben delež tekočih transferov. Skratka, v letu 1999 ministrstvo za gospodarske dejavnosti ni poslovalo pravilno, je računsko sodišče zapisalo v poročilu. Člani komisije so sklenili od računskega sodišča zahtevati podatke, ali ter kdaj je podalo prijave za sume storitve kaznivih dejanj pri dodeljevanju subvencij na ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
V razpravi in "zagovoru" predstavnikov gospodarskega ministrstva se je izkazalo, da je vzrok za marsikatero razkrito napako v pomanjkanju znanja ali preobilici dela, vendar pa so bile mnoge kljub poznavanju zakonodaje storjene tudi zavestno. Ob tem je predstavnica računskega sodišča Silva Jamnik povedala, da razkrite nepravilnosti prijavijo sodniku za prekrške, ker pa delajo revizije za nazaj, rok zastaranja odkritih nepravilnosti pa je z dvema letoma občutno prekratek, so s svojo prijavo pogosto prepozni. Predsednik komisije za nadzor proračuna Andrej Bajuk (NSi) je opozoril na problematiko poslovne kulture, ki se očitno pojavlja na posameznih ministrstvih, na predlog Branka Kelemine (SDS) pa so člani odbora soglašali, da so razkrite nepravilnosti pri ravnanju z državnim denarjem tako hude, da morajo s tem seznaniti DZ. Izvrševanje proračuna je velika skrb, pri kateri ima DZ svojo odgovornost, je menil Bajuk in predlagal sklic izredne seje DZ, na kateri bi razpravljali le o tej temi.
Če bi računsko sodišče ocenjevalo tudi gospodarnost spornih pogodb in ne le zakonitost, bi bile njegove ugotovitve zagotovo drugačne, je opozoril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Igor Strmšnik. Sodišče je namreč v poslovanju ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v letu 1999 razkrilo nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev, namenjenih za regionalni razvoj, čeprav za sklenitev pogodbe in nakazilo proračunskih sredstev na sklad ni bilo ustrezne zakonske podlage. Strmšnik je zagotovil, da jim tedaj veljavna zakonodaja in institucionalna ureditev v preteklih nekaj letih nista omogočali gospodarnega izvajanja državnega proračuna na področju regionalnega razvoja oz. bi bilo izvajanje regionalne politike v tem primeru nemogoče.
Tudi generalni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janez Pevec je navedel vrsto primerov, v katerih so "bili prisiljeni" porabiti državni denar v nasprotju z veljavno zakonodajo. Komisija za nadzor proračuna je namreč danes ponovno obravnavala poročilo o poslovanju kmetijskega ministrstva v letih 1998 in 1998, potem ko na novembrski seji ni bila zadovoljna s pojasnili predstavnikov ministrstva. Tudi danes so prisotni na seji menili, da ministrstvo ni ustrezno odgovorilo na vprašanja, kako je odpravilo ugotovljene nepravilnosti, predvsem na področju javnih naročil in sredstev transferov.
