Zato poslanec LDS, nekdanji minister za promet in predavatelj pomorskega prava Marko Pavliha opozarja, da je razglasitev ekološke cone v Italiji lahko zelo škodljiva za Slovenijo in poziva zunanjega ministra Dimitrija Rupla, naj posreduje. Pavliha je prepričan, da Italija takšne odločitve ne sme sprejeti brez slovenskega soglasja, še posebej zato, ker je Slovenija zaradi omejenega ribolova geografsko prikrajšana država. Sicer bi prav tako po njegovem mnenju lahko ustanovila takšno cono, res pa bi zaradi kratke obale ta merila komaj nekaj kilometrov.
Vprašanje za Rupla in Janšo
Pavliha je že napovedal, da bo na ponedeljkovi seji državnega zbora zastavil ustno vprašanje zunanjemu ministru Ruplu in predsedniku vlade Janezu Janši o italijanskih namerah razglasitve zaščitne cone, predvsem pa, če namerava to cono razglasiti tudi v Jadranskem morju. Idealna rešitev bi bila, predlaga, da bi Slovenija, Italija in Hrvaška skupaj upravljala vse vrste con, razglašene na Jadranu.
MZZ: Ekološke cone se določa v dogovoru
Slovensko zunanje ministrstvo je sicer v zvezi z možnostjo, da Italija uvede ekološko cono za zaščito svojih morij, izrazilo pričakovanje, da bi se takšno cono določalo v dogovoru s sosednjimi državami ter v duhu evropskega sodelovanja, skladno s pravnim redom Evropske unije. MZZ tudi pričakuje, da bodo pri udejanjanju te cone poleg prava EU in zaključkov beneške konference upoštevani še preostali pravni okvirji, na primer konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS).
Pogačnik: Počakajmo, da bo zakon sploh sprejet
Strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik glede možnosti, da Italija uvede ekološko cono meni, da je treba počakati, da bo sporni italijanski zakon sploh sprejet, nato pa ugotoviti, ali gre za načelno predvidevanje cone ali za razglasitev ekološke cone. V kolikor gre za nek načelni zapis v zakonu, je to ena od pravic, ki jih ima Italija, je pojasnil in poudaril, da ima takšno pravico tudi Slovenija. "V kolikor pa bi šlo za razglasitev, bi Slovenija morala ukrepati, verjetno tudi sama razglasiti podoben pas in potem doseči pravično razmejitev izključnih ekonomskih con," je dejal. Kar zadeva pravico do izhoda na odprto morje, pa ta nikakor ne sme biti okrnjena in Slovenija je ves čas tudi delovala v tej smeri, je dodal.
Usoda Jadrana v rokah italijanskih poslancev
Italijanski parlament medtem obravnava predlog zakona o ustanovitvi cone za ekološko zaščito morja zunaj italijanskih teritorialnih voda, ki naj bi poskrbel za varstvo morja pred onesnaževanjem in ekološkimi nesrečami, pa tudi za zaščito arheoloških najdb na morskem dnu. V predlogu zakonu sicer izrecno piše, da ne velja za področje ribištva. Zunanja meja cone bo določena v sporazumih s sosednjimi državami, do sklenitve teh dogovorov pa bo segala do sredinske črte na morju. Predlog zakona trenutno obravnavajo pristojni odbori poslanske zbornice. Odbori za ustavne zadeve, kulturo in politike Evropske unije so že izdali pozitivno mnenje, zdaj pa o njem razpravljajo odbori za zunanje zadeve, okolje in kmetijstvo. Nato bodo morali zakon potrditi poslanci, za njimi pa še senatorji.
Besedilo zakona je vlada poslala v parlament oktobra 2004, pripravilo pa ga je ministrstvo za okolje v sodelovanju z zunanjim in kulturnim ministrstvom. V obrazložitvi predloga piše, da je uvedba tovrstne cone na morju nujna, saj so to že storile druge sredozemske države, med njimi Španija in Francija. Slednja je zakon o tem sprejela aprila 2003, s čimer je svoje pristojnosti na morju razširila od meje teritorialnih voda - te segajo 12 morskih milj od obale - do sredinske črte na morju.
Ogrožanje morja
Kot pojasnjuje italijanska vlada v predlogu zakona, ladje s potencialno nevarnim tovorom sedaj plujejo po italijanski strani te črte, kar ogroža morje tudi zunaj italijanskih ozemeljskih voda. Zato je nujno, da tudi Italija razglasi podobno zaščitno cono, meni vlada, saj bi bila država sicer v slabšem položaju pri pogajanjih z drugimi državami, ki bodo v prihodnje ustanovile zaščitne ekološke ali ribiške cone.
Zakon ne bo veljal za ribiške dejavnosti
Prvi člen zakona določa obseg ekološke zaščitne cone, ki sega od zunanjega roba ozemeljskih voda do meje, ki je določena v sporazumu z nasproti ležečo državo. Do sklenitve sporazuma velja začasna meja, ki poteka po sredinski črti. Drugi člen pa določa, da v omenjeni coni tudi za tuje ladje in tuje državljane veljajo italijansko pravo, pravo EU in mednarodni sporazumi za preprečevanje onesnaževanja morja ter za zaščito sesalcev in biološke raznovrstnosti. Zadnja alineja pa dodaja, da zakon ne velja za ribiške dejavnosti.
