Po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Petra Papeža številni mladi vsak mesec plačujejo na primer med 600 in 800 evrov najemnine. "Predstavljamo si mlad par, oba sta zaposlena, imata redne dohodke, vsak mesec plačujeta najemnino, mesečni obrok stanovanjskega kredita bi zmogla plačevati, vendar svojega stanovanja ne moreta kupiti, ker nimata na primer 40.000, 50.000 ali 60.000 tisoč evrov prihrankov za začetni polog," je dejal.
"Tako se znajdeta v začaranem krogu, ko plačujeta najemnino in ostale stroške, zato težko privarčujeta za polog. Ker pa nimata sredstev za polog, ne dobita kredita," je ponazoril.
Ta začarani krog namerava vlada prekiniti z zakonom o reševanju prvega stanovanjskega problema, ki prinaša dve ključni rešitvi – država bo za upravičence prevzela poroštvo za 20 odstotkov glavnice stanovanjskega kredita, kar bo mladim in mladim družinam olajšalo dostop do stanovanjskega kredita tudi v primerih, ko nimajo dovolj prihrankov za zahtevano lastno udeležbo. Hkrati uvaja subvencijo obrestne mere. Država bo subvencionirala razliko med pogodbeno obrestno mero in obrestno mero v višini enega odstotka, vendar največ v višini 2,5 odstotne točke.
"Subvencija je predvidena za celotno obdobje plačevanja. Torej s tem ne pomagamo mladim in mladim družinam samo do kredita, pomagamo tudi pri njegovem odplačevanju," je poudaril Papež.
Ob tem zakon ne omogoča zgolj nakupa stanovanja ali gradnje hiše, temveč tudi financiranje rekonstrukcije ali obnove. "Prvi dom torej ni nujno novogradnja, lahko je tudi stara hiša, ki postane začetek za mlado družino, lahko je tudi mansarda ali prizidek v hiši staršev," je dejal.
Komu je zakon namenjen?
Zakon je namenjen mladim posameznikom do 35 let ter mladim družinam in bodočim staršem do 40. leta. Prav tako zakon po Papeževih besedah ni namenjen samo tistim mladim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ampak upošteva tudi druge oblike zaposlitve, kot na primer pogodbo za določen čas, samozaposlene in posameznike z drugimi rednimi dokazljivimi dohodki.
"Za lasten dom torej ne sme biti odločilna vrsta pogodbe, temveč dejanska sposobnost odplačevanja kredita," je poudaril.
Po Papeževih besedah s predlogom zakona ne naslavljajo zgolj stanovanjske politike, ampak tudi vprašanje demografije. "Če želimo, da si mladi ustvarijo družine, jim moramo pomagati ustvariti tudi pogoje za življenje," je poudaril.
Želijo si široke politične podpore
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin je dodal, da s predlogom zakona ne nadomeščajo drugih ukrepov, ampak širijo stanovanjsko politiko. Ne financiramo samo nakupa novogradenj, ampak omogočamo tudi prenovo obstoječih površin, je ponovil in dodal, da se s tem približujejo tisti politiki, ki govori o tem, da se morajo mesta navznoter širiti oziroma prenavljati.
"Država ne nadomešča banke, kreditna sposobnost in odgovorna kreditna presoja ostajata taka kot ostaja sedaj," je še povedal Lovšin.
Predlog zakona je pozdravil poslanec SDS Luka Simonič in ocenil, da bo ta dejansko pomagal mladim. "Z vsemi podatki, ki jih danes imamo, je jasno, da se mladi povprečno odseljujejo od staršev pri 28 letih, v Evropi pri 26 letih. Imamo problem stanovanjske problematike, to je dejstvo. Vemo, da si 75 odstotkov mladih želi živeti v svojem stanovanju, v svoji nepremičnini, ne pa biti večni najemnik," je dejal.
Želijo si široke politične podpore. "Ko bo zakon šel v javno obravnavo, pozivamo tudi opozicijske stranke, da dodajo svoje predloge," je dejal in izrazil upanje, da bosta koalicija in opozicija za konkretno rešitev, ki pomaga mladim, stopili skupaj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.