Slovenija

Brez pomisleka herojsko odhitel reševat življenja, sam z družino ostal brez vsega

Mengeš , 05. 08. 2023 09.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Anja Kralj
Komentarji
0

Slovenijo so včeraj pretresle fotografije gasilcev v Mengšu, ki iz poplavljenega vrtca rešujejo malčke. Eden izmed junakov, ki je reševal otroke in druga življenja, pa je zato, da je lahko pomagal ostalim, svoj dom prepustil usodi. Čeprav bi škodo v določeni meri lahko preprečil, se je srčno in požrtvovalno takoj odpravil na pomoč drugim, sam pa je ostal brez vsega, pripoveduje njegov prijatelj Boštjan. Njegova zgodba je le ena izmed zgodb, ki pričajo, kako veliko je srce slovenskih prostovoljnih gasilcev, ki takoj izpustijo vse iz rok in odhitijo na pomoč bližnjemu.

"Kot gasilci moramo najprej reševati življenja. Ko je voda včeraj le v nekaj minutah začela nepredstavljivo poplavljati, smo se v našem gasilskem društvu takoj dobili in razdelili delo."  Kot pripoveduje Sandi Zajc iz PGD Mengeš, ki je prostovoljni gasilec že 15 let,  je bilo klicev, da zaliva prostore, ogromno.  A občane so lahko le obvestili, kako naj ravnajo, saj so najprej hiteli reševat življenja. Prebijali so se do nepokretnih, starejših, premraženih, potem pa so dobili klic, da je v vrtcu ujetih 22 otrok.  Varno so jih prenesli do traktorske prikolice, saj je bila voda previsoka, da bi uporabili gasilsko vozilo. 

Sandi Zajc med reševanjem otrok v vrtcu Mengeš.
Sandi Zajc med reševanjem otrok v vrtcu Mengeš. FOTO: PGD Mengeš

Tega dne, ko so Slovenijo zajele zgodovinske poplave, ne bo nikoli pozabil.  "Bilo je stresno, naporno. Ob pozivu nisem bil doma, ko pa sem prišel do Mengša, sem takoj odšel do gasilskega doma, ki je že bil pod vodo." A kot pravi, ne tako kot ostali del Mengša, kjer je bilo stanje še hujše. Kaj takega doslej še ni videl, voda je bila neusmiljena, podiralo je betonske škarpe, avtomobile, gradbeno mehanizacijo, opisuje stanje na terenu.  In še posebej težko mu je bilo, ker je takrat dobil tudi fotografije doma, ki ga je v tem času preplavila voda, sam pa je lahko domačim le naročil, naj se umaknejo na varno v višje nadstropje in poskrbijo za lastno varnost. In odhitel reševat življenja, svoj dom pa je prepustil usodi.

Posledice poplave, ki je uničila dom gasilcu
Posledice poplave, ki je uničila dom gasilcu FOTO: osebni arhiv

Voda uničila vse, vse prepojeno z vonjem po nafti  

In ko je iz zahtevne intervencije utrujen prišel domov, je sledil šok. Dom je bil povsem uničen in preplavljen. Voda v njem je segala do višine 1,5 metra.  Vse je zalilo, v hiši je polno blata, voda stoji. V domu, kjer živita z ženo in osnovnošolskima sinovoma, je preplavilo tudi spalne prostore, gospodinjske avtomate in avtomobile: "Vse, kar smo 20 let vlagali v dom, je uničeno. Vse, kar lahko primeš, dokumenti, oblačila, elektronika. Uničene so vse slike, vsi spomini." Poleg tega se je prevrnila tudi cisterna s kurilnim oljem, zato se je vsa voda premešala z gorivom in je zdaj vse prepojeno z vonjem po nafti, obupano pripoveduje Zajc. Zdaj ne vedo, česa naj se lotijo najprej: "Prenoviti bo treba vse, od sten do inštalacij." 

"Zato, da je reševal druge, je zapustil svoj dom, na varno pa ni odnesel niti enih samih nogavic, kaj šele gospodinjskega aparata. Če bi ostal doma, bi verjetno rešil vsaj avtomobile. A ko je dobil poziv, se je brez obotavljanja odpravil na pomoč ostalim in s tem pokazal, kakšno srce ima. Sam z družino pa je ostal brez vsega," pravi njegov prijatelj Boštjan, ki nas je obvestil o pretresljivi zgodbi.

Sreča v nesreči 

A kot pravi Sandi, je sreča v nesreči to, da so vsi živi.  Kot pove, je namreč tast, ko so se oglasile sirene, poskusil rešiti nekaj stvari, a se je nanj prevrnila omara. Ostal je ujet z nogo pod omaro, voda pa je drla, ker je bilo glasno, ga v zgornjih prostorih niso slišali, ko je klical na pomoč. Zato je imel srečo, da se je izvil izpod omare, saj bi, kot pravi Zajc, sicer verjetno utonil, saj je voda, ko je prišel domov, v tem nadstropju segala do nosu.  "Veseli smo, da smo vsi živi, nas je pa to katastrofalno prizadelo,"  pove Sandi.  

Še enkrat bi ravnal enako 

A kljub temu bi brez razmišljanja še enkrat ravnal enako: "Gasilci vse počnemo s srcem, ko dobimo klic, ne razmišljamo. Imeti moramo tudi ogromno strokovnega znanja. Dosegljivi smo 24 ur na dan. Ne glede na to, ali je ravnokar prišlo na mizo kosilo, vstanemo in gremo. To počnemo brezplačno. A vse odtehta, ko veš, da si nekomu rešil življenje. Ne obotavljamo se, ampak takoj odhitimo na pomoč, saj se zavedamo, da se osebi v stiski minuta zdi kot ura."  In tudi včeraj, ko je dobil obvestilo domačih, da mu voda zaliva dom, ni razmišljal: "In še enkrat bi naredil isto. Hvaležen sem, da smo skupaj s kolegi rešili vse ljudi, ki so bili ogroženi."  A voda mu je uničila vse.  Zato bo zdaj on potreboval pomoč, hvaležen je kolegom, sosedom in prijateljem, ki so mu doslej  že priskočili na pomoč. 

Njegova zgodba pa je le ena izmed zgodb prostovoljnih gasilcev, ki brez pomisleka požrtvovalno priskočijo na pomoč, ko se državljani znajdemo v stiski.  Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem že 150-letno tradicijo. Ljudje se združujejo v gasilska društva, da bi učinkovitejše preprečevali in gasili požare. Naloga gasilskih društev je veliko več kot le gašenje in reševanje v primeru požarov. V njih so ljudje našli socialno oporo in solidarno, nesebično pomoč ob vsakršni nesreči. Skozi gasilska društva člani izkazujejo predanost slovenskemu narodu in obstoj te zavesti. 

Danes so v številnih krajih prav gasilska društva tista, ki združujejo in povezujejo občane pri aktivnostih in dejavnostih, posebej na področju varstva pred požari ter kulturnem in drugih področjih. Gasilska organizacija se je z leti razvila v sodobno, humanitarno in nestrankarsko organizacijo.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Ker bodo poplave za seboj pustile opustošenje katastrofalnih razsežnosti, lahko tudi ostalim najhuje prizadetim pomagate s sodelovanjem v Verigi dobrih ljudi.


  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou