Pripeljal na e-skiroju in ga brez razloga napadel

21-letni študent je pristal v ljubljanskem kliničnem centru s počeno arkado in poškodovano ustnico, dobil je več šivov in sploh ne ve, zakaj. Opisal je: "Hodila sva po cesti v naselju, ko me je naenkrat en fant, po moje je bil mojih let, udaril s pestjo v obraz, tako da sem tisti hip izgubil zavest, omahnil in z glavo udaril še ob tla."

Ko je on obležal z okrvavljeno glavo, se je napadalec hotel lotiti še njegovega 19-letnega prijatelja, ki je stopal le kakšen meter pred njim. A slednji je že videl, kako jo je skupil študent, in zato se je na napad odzval, uspel se je braniti. "Poskušal me je udariti, a sem ga odrival stran. Nisem se hotel z njim tepsti, ker nisem želel še sebe spraviti v položaj šibkosti, zavedal sem se, da moram čim prej pomagati prijatelju. Ko je videl, da mi ne bo mogel do živega, je odpeljal stran," je povedal. Stekel je k okrvavljenemu prijatelju, za katerega se je sprva bal, da so poškodbe še veliko hujše – vemo, padec z glavo ob betonska tla bi lahko bil tudi usoden. 

In kaj naj bi bil sploh vzrok, da je nek mladi moški napadel, z vso silo v obraz mahnil človeka, ki ga sploh ne pozna? Edini možni vzrok napadeni vidi v tem, da se sam nekoliko alternativno oblači, da brez težav izraža svojo drugačnost, pa četudi samo z oblačili. Z drugačnostjo pa imajo nekateri težave. Po njegovem gre za skupino, ki je poznana pod imenom gaserji, ki naj bi bili znani po tem, da so nekoliko nestrpni do drugačnosti. Četudi poudarja, da ne gre metati vseh v isti koš. Oba mladeniča sta povedala, da poznata tudi zelo v redu gaserje, da imata med njimi tudi prijatelje. 

Dogodka mladenič ni prijavil Policiji. Slednja sicer ne glede na to poziva, da je treba primere vrstniškega nasilja resno in strokovno obravnavati. "Največkrat so prve institucije, ki so seznanjene z vrstniškim nasiljem, šole, ki se morajo zato nemudoma odzvati. Zagotovo je zelo pomembna tudi vloga staršev, ki, ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, prav tako ustrezno odreagirajo ter se z njim pogovorijo. To zagotovo lažje storijo starši, ki imajo z otrokom vzpostavljeno zaupno vez in se z njim ves čas pogovarjajo, tako jim bo otrok lažje zaupal tudi neprijetno izkušnjo. Policija bo obravnavala vsak prijavljen ali zaznan primer vrstniškega nasilja in o dogodku tudi obveščala pristojni CSD," so zapisali. 

V tem primeru so bile sicer v igri, tako kot žrtve kot napadalec, že polnoletne osebe, zato napadeni svojemu napadalcu sporoča: "Nekdo, ki se tako obnaša, mora doživljati neko stisko. Svetoval bi mu, da si poišče pomoč, da se z nekom začne pogovarjati  o svojih notranjih demonih, zaradi katerih brez povoda napade človeka, ki ga sploh ne pozna." Takšnih dogodkov, ki se za koga morda ne zdijo nič posebnega, ne smemo spregledati. S tem se strinjajo tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo. "V zadnjem času opažamo tendenco, da se odrasli pri delu z mladimi več ukvarjamo z (na srečo redkimi) ekstremnimi oblikami nasilja kot z bolj običajnimi dogodki vrstniškega nasilja, ki se vsakodnevno dogaja v šolah, na ulici, na spletu. Včasih se zdi, da smo obupali nad tem, da bi mlade dosledno učili sobivanja v spoštovanju in nenasilju. A prav ti, na videz manjši in ne tako pomembni dogodki psihičnega, fizičnega, spolnega in spletnega nasilja, pri otrocih in mladih ustvarjajo vtis, da je nasilje v določeni meri sprejemljivo in dovoljeno, da se morajo nanj navaditi in temu prilagoditi tudi svoje vedenje, ki zato lahko postane bolj nasilno. Če želimo, da se mladi naučijo nenasilja, je pomembno, da jih stalno učimo drugačnega ravnanja. Tega jih odrasli učimo z zgledom in ustvarjanjem takšne skupnosti, kjer nasilje ne pripelje do želenih rezultatov, kjer ljudje uspejo brez uporabe nasilja, nasilje pa je primerno sankcionirano in ga obravnavamo kot širši družbeni problem. Razumeti pa je treba, da težko ustavljamo nasilje pri mladih, če ga dopuščamo pri odraslih. In glede tega moramo biti pošteni – v današnjem svetu vse več odraslih svoje cilje doseže z nasiljem, ustrahovanjem, poniževanjem, grožnjami in izključevanjem. Problem nasilja je torej treba naslavljati širše," je zapisala predsednica DNK Katja Zabukovec Kerin.