Brez razprave zavrnili kandidata za vrhovnega sodnika, sodstvo zaskrbljeno

Na razpis za prosto mesto vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku se je prijavilo šest kandidatov, izmed katerih je Sodni svet na razgovor povabil dva, nato pa sklenil v imenovanje predlagati Hrovata.

Podpredsednik Sodnega sveta Matej Čujovič je članom komisije pojasnil, da ima Hrovat skupno več kot 19 let izkušenj s sojenjem v kazenskih zadevah. "Njegov premislek o potrebnih spremembah v kazenskem sodstvu, zakonodaji in nekaterih praksah je kritičen in pretehtan, izkazuje obilo delovne energije, je angažiran in odprt za sodelovanje," je dejal.

Izpostavil je še, da je bilo v obdobju med letoma 2009 in 2015 Hrovatovo sodniško delo izstopajoče predvsem po sposobnostih za reševanje pravnih vprašanj, kar izkazuje delež potrjenih odločb, kajti v tem obdobju ni bila razveljavljena nobena njegova odločba. To je svojevrstna izjema med ljubljanskimi okrožnimi kazenskimi sodniki, je dejal Čujović.

Hrovat je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2000 opravil pravniški državni izpit, nato pa svojo poklicno pot v celoti posvetil sodstvu in področju kazenskega prava. Trenutno vodi kazenski oddelek na Višjem sodišču v Ljubljani, aktiven pa je tudi na pedagoškem področju.

Da Hrovata ne predlagajo v imenovanje državnemu zboru, so člani mandatno-volilne komisije odločili brez razprave.

Navzoči na seji so prav tako odrekli podporo kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru Mojci Primožič Kužner, kandidatu za višjega sodnika na Upravnem sodišču RS Marku Poharju ter kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju Urški Zurovac.

So pa soglašali z imenovanjem Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petre Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdije Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju.

Sodni svet je v odzivu na odločitev mandatno-volilne komisije DZ (MVK), ki je odrekla podporo trem kandidatom za sodniška mesta in enemu za vrhovnega sodnika, opozoril, da poslanci za odločitev niso podali razlogov. To je "zaskrbljujoč in precedenčen odmik od standardov transparentnega in odgovornega delovanja demokratičnih institucij," so navedli.

Pri Sodnem svetu so "resno zaskrbljeni in začudeni" ob današnji odločitvi mandatno-volilne komisije DZ, pri kateri "poslanci, ki predlogov niso podprli, za svojo odločitev niso podali nobenih razlogov ali pojasnil".

Od nosilcev javnih funkcij pričakujejo spoštovanje najvišjih standardov pravne kulture in institucionalne odgovornosti, ki so bistveni za delovanje demokratične države in ohranjanje zaupanja javnosti v sodstvo ter druge veje oblasti.

Vsi predlogi o sodniških kandidatih so bili po navedbah Sodnega sveta pripravljeni na podlagi zakonito izvedenih postopkov ter strokovno, skrbno in obsežno obrazloženi.

Kot so navedli, sicer v celoti spoštujejo pravico poslancev, da o predlogih odločajo samostojno in po svoji presoji. "Vendar pa je prav tako upravičeno pričakovati, da so razlogi za odločitve, s katerimi se zavrne strokovno utemeljene predloge ustavnega organa, javno predstavljeni in argumentirani," so poudarili.

Ker je neodvisno in samostojno sodstvo eden temeljnih stebrov ustavne demokracije je pri odločanju o predlogih za imenovanja na sodniška mesta še posebej pomembno, da so odločitve sprejete na pregleden in argumentiran način, so sporočili. Le tako je mogoče krepiti zaupanje javnosti v delovanje institucij, zagotavljati spoštovanje načel pravne države ter ohranjati ustrezno ravnovesje med vejami oblasti, menijo.

Vrhovno sodišče RS je v odzivu izrazilo presenečenje in zaskrbljenost. Ob tem posebno skrb zbuja dejstvo, da so člani komisije o tem odločili brez razprave, ne da bi podali kakršnakoli pojasnila za svojo odločitev.

V odzivu so izpostavili, da so bile nesporne strokovne reference kandidatov za sodnike in kandidata za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika potrjene tudi s strani Sodnega sveta kot strokovnega organa, katerega temeljna naloga je varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, skrbi pa tudi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in za izbiro najprimernejših kandidatov za sodniško funkcijo.

"Zato si je še toliko težje razložiti, kaj je večino članov mandatno-volilne komisije DZ prepričalo, da ni podprla predlaganih kandidatov s preverjenimi strokovnimi referencami, ki so nujne za kakovostno opravljanje zahtevne in odgovorne sodniške funkcije," so zapisali.

Poudarili so, da bi tudi ob popolnem spoštovanju pravice poslancev do avtonomnega odločanja po svoji vesti in presoji vseeno upravičeno pričakovali vsaj tehtno pojasnilo, zakaj so bili zavrnjeni strokovno podprti predlogi Sodnega sveta glede kandidatov.

Ob tem vrhovno sodišče izpostavlja še, da gre pri kandidatu za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika Borisu Gabrijelu Hrovatu, ki trenutno vodi kazenski oddelek na Višjem sodišču v Ljubljani, za sodnika s skupaj več kot 19 leti izkušenj s sojenjem v kazenskih zadevah in izjemnimi referencami na svojem področju.

"Poleg tega pri imenovanju sodnika Hrovata ne gre samo za načelno vprašanje glede imenovanja, ampak tudi za reševanje konkretne kadrovske stiske na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča, saj je le-ta kadrovsko podhranjen. Odločitev mandatno-volilne komisije DZ tako predstavlja tudi oviranje rednega izvajanja sodne funkcije na vrhovnem sodišču," so opozorili.

Poudarili so, da je neodvisno sodstvo eden od temeljev vsake demokratične ureditve, zadostno število sodnikov pa državljanom omogoča učinkovit dostop do sodnega varstva. Zato ima lahko tokratna odločitev mandatno-volilne komisije DZ in način, na katerega je bila sprejeta, daljnosežne posledice tako v kontekstu spoštovanja načel pravne države kot v kontekstu ohranjanja načela zavor in ravnovesij med tremi vejami oblasti, ki preprečuje zlorabo moči in ščiti svoboščine posameznikov.

V odzivu so spomnili še, da se vrhovno sodišče že dalj časa zavzema za umik izvolitev in imenovanj sodnikov iz državnega zbora, kar je tudi sicer praksa v praktično vseh drugih državah Evropske unije.