Brez roka za umik iz Afganistana

Člani OZP so poleg tega, da so se seznanili z vladnim gradivom o vlogi Slovenije v Afganistanu, sprejeli še sklepa, da bo odbor redno spremljal razmere v Afganistanu in konec leta obravnaval oceno vlade o nadaljnji prisotnosti Slovenije v deželi pod Hindukušem.

Zunanji minister Samuel Žbogar je ob predstavitvi vladnih dokumentov poudaril, da rešitev v Afganistanu ne bo samo vojaška, ampak tudi politična, strategija slovenske vlade pa poskuša uravnotežiti civilno razvojno strategijo. Večji poudarek daje razvijanju civilne in razvojne dimenzije, Slovenija pa bo zmanjševala vojaško udejstvovanje v Afganistanu.

Osnovni namen strategije je ravno uravnoteženje teh dimenzij, je dejal minister Žbogar. Kot je dodal, vlada v časovnici tudi predlaga, da bi skupaj z DZ opravila oceno sodelovanja Slovenije v Afganistanu, končne odločitve pa bi sprejeli po tej oceni.

Glede vojaškega sodelovanja vlada predlaga, da bi slovenski vojaki v obdobju do leta 2012 delovali v štirih rotacijah operativnih skupin za mentorstvo in povezavo (OMLT), hkrati pa bi se začele priprave na druge aktivnosti po letu 2012 ter intenzivna krepitev civilno-razvojne dimenzije. Po letu 2012 vlada v tem trenutku in okoliščinah predvideva umik SV iz OMLT ter prehod v druge oblike podpore procesu prenosa odgovornosti v Afganistanu, predvsem prek izobraževanja in usposabljanja afganistanske vojske.

Vlada sicer ne izključuje možnosti, da bi se SV leta 2012 v celoti umaknila iz Afganistana, če bo presodila, da razmere to omogočajo. V obdobju po letu 2012 pa namerava krepiti civilno dimenzijo in razvojno pomoč, je še dejal vodja slovenske diplomacije.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je poudarila, da tokrat prvič v zgodovini slovenskega delovanja v mednarodnih operacijah in misijah vlada prihaja pred OZP z gradivom, ki vsebuje celosten pristop v operaciji, tako v preteklosti kot prihodnosti, opredeljuje delovanje v vseh mednarodnih organizacijah, v katerih je Slovenija, in govori o vseh dimenzijah (tako razvojni, humanitarni, vojaški, varnosti in razvojni) svojega delovanja. Tudi Jelušičeva je izpostavila nujnost uravnoteženosti vseh dimenzij v mednarodni operaciji v Afganistanu.

Anton Anderlič (LDS) in Franco Juri (Zares) sta izrekla načelno podporo vladni strategiji in časovnici delovanja Slovenije v Afganistanu, hkrati pa opozorila, da bi morali vladni dokumenti dopuščati tudi možnost umika Slovenske vojske iz Afganistana še pred koncem štirih rotacij OMLT. Predsednica OZP Janja Klasinc (SD) pa je med drugim dejala, da sama zagovarja predvsem možnost sodelovanja Slovenije v Afganistanu v nevojaških oblikah.

Po mnenju Jožefa Jerovška (SDS) vladni dokumenti o Afganistanu kažejo na "cagavost" sedanje koalicije in vlade, saj dokumenti nimajo jasne časovne dimenzije. Hkrati se je zavzel, da če do konca prihodnjega leta ne bo napredka pri prenosu odgovornosti z mednarodnih sil na pristojne oblasti v Afganistanu, bi morala SV od tam oditi. Slovenija bi morala po njegovih besedah že letos začeti priprave za umik iz Afganistana. Tako Žbogar kot Jelušičeva sta zavrnila njegove kritike.

Franc Žnidaršič (Nepovezani poslanci) je menil, da bi morala Slovenija v primeru, če v Afganistanu pride do izgube enega samega vojaka, takoj začeti z umikom Slovenske vojske iz Afganistana. Vsako govorjenje, da bi slovenski vojaki ostali v Afganistanu po letu 2012, pa se mu zdi nesprejemljivo.
Žbogar možnosti, da bi se slovenski vojaki pred letom 2012 umaknili iz Afganistana, ni izključil, poudaril pa je, da bi se moralo zgoditi "res kaj dramatičnega", da bi se to dejansko zgodilo.

Jelušičeva pa je med drugim opozorila, da se slovenski vojaki iz Afganistana ne morejo umakniti, dokler traja mentoriranje. "Prispevek k mednarodni varnosti je premosorazmeren z mednarodnim ugledom," je še dodala.

Slovenski in hrvaški vojaški inštruktorji skupaj v Afganistanu

Jelušičeva je po današnjem srečanju s hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem v Rakitju pri Zagrebu napovedala, da se bosta dva slovenska vojaška inštruktorja pridružila usposabljanju afganistanske vojaške policije v Kabulu v policijski šoli, ki je bo vodila hrvaška vojska v okviru misije Isaf.

Božinović je dodal, da nova "dimenzija mednarodnega sodelovanja" hrvaške in slovenske vojske ne bo pomenila pošiljanja dodatnih vojakov v Afganistan, temveč bodo inštruktorji iz vrst sedanjih enot hrvaške in slovenske vojske, ki so že razporejene v deželi pod Hindukušem.

Jelušičeva je poudarila, da bosta omenjena slovenska inštruktorja poleg usposabljanja bodočih afganistanskih vojaških policistov spoznala tudi veliko novih stvari, ki bodo uporabne za razvoj slovenske vojaške policije. Kot je pojasnila, so hrvaški vojaki s svojimi dolgoletnimi izkušnjami med vodilnimi inštruktorji v Afganistanu.