SDS je v torek prejela odgovor na svojo pobudo, s katero naj bi rešili zagato v zvezi z referendumom o izbrisanih. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal prvak SDS Janez Janša, iz odgovora ni razvidno, kdo ga pošilja in ali soglašajo z njihovim stališčem, da je treba problem rešiti z ustavnim zakonom. V njem naj bi status izbrisanim reševali na podlagi posamične obravnave primerov in omejili odškodnine. V pogajanjih je nasprotna stran predlagala nekaj konkretnih rešitev, ki pa rešujejo le posamezne segmente problema. Predloge bodo v koaliciji Slovenija najprej preučili in pogovore, če bodo predlogi nasprotne strani ustrezni, nadaljevali v četrtek. Prvak SDS se je sicer danes sestal tudi s predsednikom republike Janezom Drnovškom, ki je po Janševih besedah soglašal z možnostjo, da se to področje uredi z ustavnim zakonom.
V zvezi z referendumom o izbrisanih je Janša povedal, da so bili v SDS pripravljeni na pogajanja z vladno stranjo, da bi skupaj našli soglasno rešitev. V odgovoru niso jasno opredeljeni instrumenti in načini, s katerimi bi se lotili reševanja problematike izbrisanih. Tako v odgovoru ni opredeljeno niti stališče, ali je možnost sprejetja ustavnega zakona za nasprotno stran sprejemljiva. V primeru, da bi problematiko reševali z običajno zakonsko normo, bi vanjo vnovič lahko poseglo ustavno sodišče oziroma bi lahko vnovič prišlo do referenduma. Prav zato pa je potrebno pred oblikovanjem konkretnih zakonskih rešitev doseči dogovor o formalni obliki zakona. Prvak SDS je prepričan, da je zaplet mogoče presekati zgolj z ustavnopravnim aktom in ne z izdajo dopolnilnih odločb izbrisanim brez zakonske podlage.
V ustavnem zakonu naj bi med drugim omejili odškodnine izbrisanim, saj SDS meni, da Slovenija v tem primeru ni dolžna plačevati odškodnin. Kljub temu v SDS dopuščajo dve možnosti, po katerih bi zaradi spornega ravnanja državnih organov lahko prišlo do izplačevanja odškodnin. "V primeru, da je nekdo dejansko poskušal uveljavljati status tujca po tedaj veljavnem zakonu in mu je uradnik strgal dokumente, s katerimi je to poskušal narediti, s čimer mu je onemogočil celoten postopek, potem menimo, da je bila storjena krivica in v zvezi s tem nimamo nikakršnih težav, da glasujemo za kakršnokoli popravo krivic in razumno odškodnino," je povedal Janša. Po drugi strani pa bi bili do odškodnin upravičeni tudi tisti, ki že v nekdanji skupni državi niso imeli urejenega nekega formalnega statusa.
Sicer pa je Janša menil, da je ustavno sodišče izdalo odločbo, ki je neizvršljiva. Kot je pojasnil, bi z izdajo dopolnilnih odločb brez zakona kršili del ustave, z neizvršitvijo odločbe ustavnega sodišča pa bi ravnali v nasprotju z drugim delom ustave in zakonom o ustavnem sodišču.
Bohinc: Ustavni zakon o izbrisanih ni izključen
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc danes ni izključil možnosti, da bi problematiko izbrisanih reševali z ustavnim zakonom. Kot je pojasnil ob robu današnjega posveta o lokalni samoupravi, bi bilo treba najti ustrezno rešitev, da do referenduma o izbrisanih ne bi prišlo. Neprimerno se mu namreč zdi, da bi o tem vprašanju odločali na referendumu, zato je po njegovih besedah treba omogočiti, da pobudniki referenduma zahtevo umaknejo. "Med številnimi možnostmi, ki se omenjajo pri reševanju problematike izbrisanih, pa je ena od možnosti tudi sprejem ustavnega zakona," je še pojasnil Bohinc.
