Prvi mož slovenske Policije Boštjan Lindav je že ob nastopu funkcije napovedal, da bodo pregledali vse domnevno sporne zaposlitve in ukrepali, če se bo izkazalo, da uslužbenci ne izpolnjujejo pogojev za delovna mesta, ki jih zasedajo.
Da Škelenza Bajramija znova zaposlijo v Policiji, si je prizadeval že nekdanji direktor Uprave kriminalistične policije Vojko Urbas. Z Bajramijem imata skupno zgodovino, oba sta se znašla v postopkih zaradi domnevnih kaznivih dejanj, Bajrami je moral zapustiti Policijo, Urbas pa je bil premeščen na drugo delovno mesto. Najprej se načrti z njegovo ponovno zaposlitvijo niso izšli, saj je Bajrami dobil negativno oceno v postopku varnostnega preverjanja. Kasneje so poskusili še enkrat in očitno so v drugo varnostno preverbo spremenili oziroma priredili v pozitivno, da so ga lahko zaposlili. Službo generalnega direktorja Policije (SGDP) je takrat vodil Boris Korasa, ki je prav tako že ostal brez službe.
Zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti ga je junija doletela izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takrat je bil Korasa že na funkciji direktorja Policijske uprave Koper. Osumljen je kaznivih dejanj, zato so ga ovadili na Specializirano državno tožilstvo. Neuradno prav zaradi ponarejanja izsledkov varnostne preverbe, kar je sicer pogoj za zaposlitev v Policiji. Korasa vse očitke o nepravilnostih zanika.
Poleg njega so neuradno ovadili še bivšega vodjo Sektorja za notranje preiskave in integriteto Metoda Jermana, ki naj bi bil prav tako vpleten v zgodbo z Bajramijem. Tudi on je dobil izredno odpoved. Pred kratkim pa je brez službe ostal še nekdanji pomočnik vodje SGDP Tomislav Habulin, ki je bil včasih komandir policijske postaje v Murski Soboti. Doletela ga je enaka usoda kot ostale sodelavce, zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti izredna odpoved in ovadba na tožilstvo. Vendar njegova odpoved, po naših informacijah, ni povezana s sporno zaposlitvijo Bajramija.
O sporni zaposlitvi Bajramija tudi na preiskovalni komisiji v državnem zboru
Na seji preiskovalne komisije v prejšnjem sklicu državnega zbora, ki je ugotavljala morebitne politične odgovornosti zaradi nedopustnega vmešavanja v delo Policije, so decembra lani zaslišali tudi Roberta Ferenca. Ta je bil včasih vodja Službe generalnega direktorja Policije, nato pa je sam zaprosil za premestitev na drugo delovno mesto, ker se z Antonom Olajem menda nista ujela. Predsednika parlamentarne komisije Rudija Medveda so med drugim zanimale tudi okoliščine sporne zaposlitve nekoč odpuščenega kriminalista Škelzena Bajramija, ki je delal v Sektorju za posebne naloge.
Ferenc je pojasnil, da je zaposlitev Bajramija predlagala Uprava kriminalistične policije že, ko je Policijo vodil še Andrej Jurič. Vendar se kadrovska služba s postopkom ponovne zaposlitve ni strinjala, saj je odpoved Bajramiju potrdilo tudi ljubljansko sodišče. Takšnega mnenja je bil tudi Jurič. Nato so znova poskusili z zaposlitvijo, ko je vodenje Policije prevzel Anton Olaj. Ferenc je potrdil, da so znova dali negativno mnenje.
Zato je bil kasneje presenečen, ko je iz medijev izvedel, da so ga kljub vsemu zaposlili. Pri tem pa opozoril, da je morala biti znova izvedena tudi varnostna preverba, ki je očitno morala biti pozitivna, sicer ga danes v Policiji ne bi bilo.
Nekdanji direktor Uprave kriminalistične policije Vojko Urbas pa je na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo potrdil, da je sam napisal predlog za njegovo ponovno zaposlitev. Za to kadrovsko potezo naj bi se odločil na podlagi bogatih referenc, ki da jih ima Bajrami, pa tudi zato, ker je bil oproščen krivde za očitano mu spolno in drugo šikaniranje, je Urbas februarja letos povedal v državnem zboru.
KOMENTARJI (399)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.