Zaradi sprejetih dopolnil k zakonskemu predlogu so posamezne določbe med seboj postale neusklajene, zato je zakonodajno-pravna služba predlagatelje pozvala, naj vložijo uskladitveno dopolnilo, s katerem bodo odpravili ugotovljeno neusklajenost. O uskladitvenem dopolnilu in torej tudi o zakonu v celoti bodo gasovali zadnji dan rednega decembrskega zasedanja.
Poslanci so sicer pred predvidenim odločanjem o zakonu v celoti tako glasovali le o dopolnilih, ki so bila v okviru tretje obravnave vložena k 13 zakonskim členom. Sprejeli so vsa dopolnila predlagateljev zakona - torej treh koalicijskih strank, LDS, ZLSD in DeSUS, zavrnili pa dopolnila opozicijskih SDS, NSi, SMS in tudi koalicijske SLS. Po mnenju SDS, NSi in SLS bi morali zakonu nameniti večji poudarek in vlogo lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov ter lokalnim skupnostim. SDS in NSi sta v svojem nasprotovanju zakonskim rešitvam omenjali celo referendum.
Parlamentarna večina je zavrnila dopolnilo NSi k prvemu členu zakona, na podlagi katerega bi tudi lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov ponudili možnost kandidiranja na koncesijskem razpisu za lovsko pravico in gospodarjenje z divjadjo, ne pa le lovskim družinam. Zavrnjena pa so bila še naslednja dopolnila NSi, in sicer da bi pri strokovnih podlagah za določitev mej lovsko upravljavskih območij, ki jih sicer dokončno določi vlada, predvideli soglasje lokalnih skupnosti. Podpore ni doživelo še dopolnilo, po katerem bi lokalne skupnosti dajale soglasje tudi pri načrtih lovsko upravljavskih območij, ki obsegajo ukrepe za ohranitev populacijskih vrst divjadi na območju lokalne skupnosti. Brez podpore je bilo še dopolnilo SLS, ki je predlagala, da bi načrte lovsko upravljavskih območij moral Zavod za gozdove Slovenije predhodno uskladiti z vsemi akterji na tem področju (lovske organizacije, območne enote zavoda za varstvo narave in kmetijsko gozdarske zbornice, lokalne skupnosti in drugimi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem).
Brez zadostne podpore je ostalo tudi dopolnilo opozicijske SDS, po kateri bi pri podeljevanju koncesije za trajnostno gospodarjenje v lovišču upoštevali nekoliko spremenjen vrstni red. Prednost bi po mnenju SDS morale imeti lovske organizacije, katere večji del članov so lastniki zemljišč in gozdov na območju lovišča oziroma katere večji del članov ima stalno bivališče na območju lovišča. Ni bilo sprejeto tudi dopolnilo koalicijske SLS s skoraj identično vsebino. Prav tako je bilo zavrnjeno dopolnilo, po kateri bi vlada morala pred ustanovitvijo lovsko upravljavskih območij in lovišč s posebnim namenom pridobiti prehodno soglasje lastnikov zemljišč in lokalne skupnosti.
Poslanke in poslanci pa so sprejeli dopolnilo koalicijske ZLSD, s katerim so iz zakonskega besedila črtali določbo, po kateri bi tudi v Sloveniji dovolili t.i. sokolarjenje oz. lov divjadi s sokolom. Tako so sledili stališču te poslanske skupine, da je lov s sokolom "nehuman" in gre pravzaprav za trpinčenje živali. Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, ki se nanaša na omejitev lova v bližini naselij. Z dopolnilom LDS, ZLSD in DeSUS so namreč uporabo lovskega orožja na skupinskih lovih dovolili tudi do 50 metrov od naselij in zaselkov. Po prej - sedaj že spremenjeni rešitvi - bi bil lov prepovedan znotraj 250 metrskega območja od stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov ter znotraj 50-metrskega območja v bližini železniških prog ali javnih cest.
Zakon naj bi sicer prinesel novo, posodobljeno, ureditev na področju upravljanja, načrtovanja, ohranjanja in trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. V nekaterih delih pa ohranja že uveljavljeni pravni red na tem področju. Tako bo - če bo zakon uveljavljen - divjad še naprej državna lastnina, tudi lovska pravica bo pripadala državi, ki pa jo bo lahko prenesla na usposobljeno pravno osebo. Bistvena novost zakona je koncesija, ki jo morajo upravljavci lovišč, lovske družine, plačevati državi. Ker bo država na podlagi zakona pobirala koncesnino, se bodo v državni proračun natekla dodatna finančna sredstva. Iz zbrane koncesijske dajatve pa se bo oblikoval posebni sklad, ki bo namenjen za plačilo škode, ki jo na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih povzroči divjad.
Zaradi nestrinjanja opozicijski SDS in NSi omenjata možnost referenduma, na katerem bi volivci dokončno potrdili zakon. Z zakon se ne strinjajo tudi nekateri državni svetniki, zato ni izključena možnost, da se bo sestal tudi državni svet ter morebiti odločal o možnosti izglasovanja odložilnega veta, s čimer bi od državnega zbora zahteval, naj o zakonu ponovno odloča. Seveda pa je vprašanje, ali bo predlagateljem uspelo pripraviti dopolnila in bo državni zbor v petek sploh lahko glasoval o zakonu.
Preden bodo poslanci odločali o celotnem predlogu zakona, bodo morali glasovati še o vloženih amandmajih. Tako združena lista predlaga, da bi iz predloga črtali možnost sokolarstva kot oblike lova.
Izčrpno o okoljskih problemih
Poročilo o stanju okolja za leto 2002 je med poslankami in poslanci sprožilo daljšo razpravo o okoljskih problemih v Sloveniji. V nasprotju z ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem, po besedah katerega se razmere konstantno izboljšujejo na vseh okoljskih področjih z izjemo prometa, pa poslanke in poslanci niso bili tako optimistični. Izpostavili so namreč kar nekaj vprašanj, od zbiranja in odlaganja odpadkov ter deponij do onesnaževanja zemlje in podtalnice zaradi kmetijstva. Emisije toplogrednih plinov so celo nekoliko narasle, je opozorilo več poslancev, pri čemer so izrazili dvom, da bo Sloveniji uspelo doseči zastavljene cilje glede kjotskega protokola.
