Poslanska skupina Pozitivne Slovenije (PS) je zato danes v obravnavo v državni zbor vložila predlog novele zakona o javnih skladih, s katero naj bi prispevali k povečanju ponudbe neprofitnih najemnih stanovanj, s tem pa ljudem omogočili ugodnejši, lažji in hitrejši dostop do stanovanj, še posebej mladim.

Da pa bi to lahko dosegli, v PS predlagajo, da se uvede delitev javnih skladov na nepremičninske (stanovanjske) sklade ter na druge javne sklade. Tako bi se lahko nepremičninskim skladom dovolilo zadolževanje v višji višini kot pa za ostale sklade. Zakon o javnih skladih je namreč ukinil specifičen položaj stanovanjskih skladov in uveljavil dopustnost zadolževanja za vse javne sklade le do višine 10 odstotkov njihovega kapitala ali do 10 odstotkov njihovih skupnih prihodkov.
A za velike javne stanovanjske sklade se je ta rešitev izkazala za omejujočo pri investiranju v nova stanovanja. Z novelo zakona naj bi tako ob razmejitvi javnih skladov na stanovanjske in ostale prvim dovolilo zadolževanje v višini do 50 odstotkov njihovega kapitala oz. celo do 70 odstotkov, če gre za več kot 30-letna posojila z do dvoodstotno obrestno mero.
V tem primeru država in lokalne skupnosti nimajo finančnih bremen, javnim skladom pa omogočajo, da takoj začnejo z gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj, predlog novele zakona pojasnjujejo v PS.
Maribor: zaradi porasta neplačnikov ni denarja za obnovo in nakupe
Da se soočajo z velikimi težavami, je v začetku februarja sporočil že mariborski stanovanjski sklad. Imajo namreč vedno več neplačnikov, zato se v zadnjih letih spopadajo s pomanjkanjem denarja za potrebno obnovo obstoječega stanovanjskega fonda in nakupe ter izgradnjo novih stanovanj, ki jih je glede na povpraševanje premalo.

Povpraševanje po stanovanjih tudi v Mariboru presega ponudbo, saj veliko občanov z lastnimi finančnimi sredstvi ne zmore kupiti nepremičnine na trgu. Prav tako se spreminja struktura prosilcev, saj se mednje uvršča vedno več samskih prosilcev, mater z otroki in drugih, ki se ne uvrščajo med mlade družine, kot tudi materialno ogrožene družine ali posamezniki.
Mariborski stanovanjski sklad sicer deluje na območju še nekaterih okoliških občin, v lasti oziroma upravljanju pa ima skupaj 2502 stanovanji vseh kategorij, od neprofitnih, službenih, oskrbovanih in profitnih do začasnih bivalnih enot.
Ljubljana: letos za tretjino manj investicij
Ljubljanski stanovanjski sklad v letu 2013 načrtuje za dobrih 6,6 milijona evrov investicij, kar je skoraj tretjino manj kot lani. S spremembo zakonske ureditve, ki bi povečala možnost zadolževanja sklada, bi omogočili več investicij.

Za leto 2013 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana načrtuje skupne prejemke v višini dobrih 14,6 milijona evrov, kar je dobrih 22 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano za 2012. Za leto 2014 pa finančni načrt predvideva nekaj manj kot 14,6 milijona evrov prejemkov.
Realizacija stanovanjskih projektov je v veliki meri odvisna od finančnih sredstev, zato so v skladu lansko leto znova podali tudi pobudo za spremembo zakona o javnih skladih, tako da bi bilo dovoljeno večje zadolževanje javnih stanovanjskih skladov, kar predlaga tudi Pozitivna Slovenija.
Na skladu so prepričani, da bi s spremembo zakonodaje in z možnostjo višjega zadolževanja pridobili znatna finančna sredstva, ki bi jih lahko namenjali za realizacijo potreb na stanovanjskem področju.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.