Slovenija

Brez zapletov pri pogodbi?

Bruselj, 26. 07. 2007 13.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Manj težav pri ratifikaciji nove pogodbe EU naj bi bilo v državah, ki so v preteklosti že ratificirale ustavno pogodbo, med njimi je tudi Slovenija.

Po optimističnem scenariju naj bi bila nova pogodba EU dorečena do oktobra.
Po optimističnem scenariju naj bi bila nova pogodba EU dorečena do oktobra. FOTO: Reuters

Ta teden so se s sklicem medvladne konference (IGC) začela pogajanja o novi reformni pogodbi EU, ki naj bi uniji zagotovila učinkovitejše delovanje. Po optimističnem scenariju naj bi bila pogodba dorečena do oktobra, bruseljski inštitut European Policy Center (EPC) pa opozarja na težave, ki bi se lahko pričele po tem s procesom ratifikacije dokumenta. Manj težav naj bi bilo v državah, ki so ratificirale ustavno pogodbo - med njimi je tudi Slovenija-, težave pa se lahko pojavijo v 14 drugih članicah.

V 14 državah težave pri ratifikaciji?

V EPC poudarjajo, da je v večini primerov držav, ki so v preteklosti ratificirale ustavno pogodbo, pri ratifikaciji nove reformne pogodbe potrebna navadna oziroma absolutna večina glasov v nacionalnih parlamentih. Brez zapletov tako pričakujejo ratifikacijo v Sloveniji, Nemčiji, sosednjih Italiji in na Madžarskem, na sredozemskih otokih Malti in Cipru, v Grčiji ter na Švedskem in treh baltskih državah - Litvi, Latviji in Estoniji. Tudi v Bolgariji in Romuniji ne pričakujejo večjih težav.

V svoji analizi EPC največ težav napoveduje tam, kjer bi se odločili za referendum. Irska je edina država članica unije, ki mora referendum izvesti, poudarja pa, da naj bi bil referendum uspešen. Tako kot najbolj problematične ostanejo Velika Britanija in Nizozemska (v obeh so volivci enkrat že zavrnili ustavno pogodbo), Češka, Portugalska, Danska, Španija in Luksemburg.

Tako ostane 14 držav, kjer je situacija po oceni EPC bolj zapletena. Šest izmed njih potrebuje večjo večino v parlamentih za ratifikacijo pogodbe, osem pa jih bodisi mora izvesti referendum skladno z zakonodajo bodisi se bodo tako odločile iz notranje političnih razlogov.

Manj težav se obeta tam, kjer je za ratifikacijo potrebna dvotretjinska večina, čeprav so tudi tu možni zapleti. Brez težav naj bi ratifikacijski proces potekal v Avstriji in na Finskem, medtem ko je proces bolj zapleten na Poljskem in v Belgiji. Na Poljskem je postopek odvisen od morebitnih ustavnih sprememb v državi. Če so te potrebne, potem se zahteva dvojna večina v obeh domovih parlamenta, situacijo pa še bolj zapleta nepredvidljiva politična klima v državi. V Belgiji pa morajo poleg parlamenta svojo odobritev podati tudi regionalne skupščine.

Referendum ni izključen

Več težav EPC pričakuje od "kluba treh petin". Tripetinska večina je potrebna v Franciji ter na Češkem in Slovaškem. Lahek razplet napovedujejo na Slovaškem, ne pa tudi na Češkem, kjer se pojavlja evroskepticizem. Ne Češka niti Poljska referenduma do sedaj še nista izključili.

Situacija bo bolj zapletena v državah, ki bodo morale izvesti referendum.
Situacija bo bolj zapletena v državah, ki bodo morale izvesti referendum. FOTO: Reuters

Na Portugalskem se v parlamentu ne strinjajo o tem, če bo nova reformna pogodba resnično primerljiva s prejšnjo ustavno, zato do referenduma lahko pride. Britanski premier Gordon Brown si referenduma ne želi, a so konzervativci in evroskeptični mediji že pozvali k njegovi izvedbi. Situacija je še nejasna na Nizozemskem, kjer se mnenja o referendumu razlikujejo, še bolj zapletena pa na Danskem, kjer je v igri celo večina petih šestin v parlamentu.

Občutni napori bodo torej potrebni za zadnjo fazo institucionalnega reformnega procesa, če naj "dogovor na papirju postane veljavna pogodba", meni EPC, ki pri tem opozarja na dvoje. Prvič, veliko je odvisno od tega, katera država bo prva, ki bo ratificirala pogodbo, in tudi od tega, če se bo za referendum poleg Irske odločila še kakšna država. In drugič, izid je odvisen tudi od pripoznanja vlad, da podpora novi pogodbi bodisi med državljani bodisi v parlamentih ni samoumevna.


KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.