V primeru pritožbe na vsebino objave javnega naročila oziroma razpisno dokumentacijo bo treba zahtevek za revizijo vložiti najpozneje v desetih dneh po objavi. Predlog novele zakona še predvideva, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo, za katerega se izkaže, da je neutemeljen, naročniku povrniti stroške, ki bi mu nastali z revizijo.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, ki jo je vlada poslala v obravnavo po nujnem postopku. Zanjo je glasovalo 42 poslancev, proti pa osem. Najbolj je sprejemu novele nasprotovala SD, ki je zato predlagala tri dopolnila, a jih poslanci in poslanki niso potrdili.
SD je z dopolnilom k predlogu novele zakona o reviziji postopkov javnega naročanja hotela preprečiti, da bo naročnik lahko kljub vloženemu zahtevku za revizijo nadaljeval z izvedbo postopka javnega naročanja, kar bo zakon omogočal. Večina poslancev ga je zavrnila.
SD je predlagala tudi določilo, po katerem bi državna revizijska komisija lahko odločila, da je v posameznem primeru možna sklenitev pogodbe, tudi če postopek revizije še ni končan, če bi bila lahko zato ogrožena življenja ali zdravje ljudi, kot velja sedaj. Ker DZ predloga ni podprl, bo veljajo, da bo komisija o tem odločala tako, da bo upoštevala razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo javnega naročila.
Novela zakona ob tem določa še, da bo v primeru pritožbe na vsebino objave javnega naročila oziroma razpisno dokumentacijo treba zahtevek za revizijo vložiti najpozneje v desetih dneh po objavi. Ob tem pa predvideva tudi, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo, za katerega se izkaže, da je neutemeljen, naročniku povrniti stroške, ki bi mu nastali z revizijo. Da bi ponudniki vlagali zahtevke za revizije le v utemeljenih primerih in ne zgolj z namenom zavlačevanja postopka, se zvišujejo tudi takse v postopku revizije.
Nič več nagajanja?
Kot je ob predstavitvi predloga povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Žiga Lavrič, želi vlada naročnikom omogočiti, da bodo lahko tudi ob vložitvi zahtevka za revizijo nadaljevali postopek javnega naročanja.
Lavrič je povzel, da so januarja začele veljati spremembe zakonodaje na področju javnega naročanja in je zato veljavna ureditev pravnega varstva v postopkih javnega naročanja postala neustrezna. Po Lavričevih besedah se je število zahtevkov v zadnjem času močno povečalo, z njimi pa naročniki, ki niso bili izbrani za določen posel, večkrat nalašč ovirajo postopek izbire.
Kot je dejal, novela zakona suspenzivnosti ne odpravlja, saj jo omejuje na sklenitev pogodbe. "Pravno varstvo ponudnikov ostaja na enaki stopnji kot do sedaj," je zagotovil Lavrič. Novela zakona namreč določa, da bo naročnik lahko kljub vloženemu zahtevku za revizijo nadaljeval z izvedbo postopka javnega naročanja, vendar bo smel pogodbo skleniti šele po pravnomočni odločitvi o oddaji naročila, to je po zaključenem postopku revizije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.