"Prvi predlog končno postavlja v ospredje navadnega človeka, ko zboli, drugi pošteno vrednoti in ščiti tiste, ki zanj skrbijo," so zapisali v stranki Resnica. Napovedujejo, da bosta zakona vzpostavila red, brezpogojno varovala človekovo dostojanstvo in rešila javni zdravstveni ter socialnovarstveni sistem pred kolapsom.
Predstavnica stranke Resnica Sabina Senčar je ob vložitvi pojasnila, da predlog zakona o pacientovih pravicah ne uvaja novih pravic, ampak je njegov cilj, da je njegova pravica do zdravljenja in nege pravočasno uresničena. "Ljudje namreč ne plačujemo obveznega zdravstvenega zavarovanja zato, da nas uvrstijo v to ali ono čakalno vrsto, ljudje plačujemo zavarovanje zato, da pridemo do zdravljenja in nege takrat, ko to potrebujemo," je povedala.
Med ključnimi rešitvami so našteli strožje najdaljše dopustne čakalne dobe glede na stopnjo nujnosti. Za stopnjo nujno bi ohranili zdajšnjih 24 ur, medtem ko bi čakalno dobo za stopnjo zelo hitro z zdajšnjih 30 skrajšali na 15 dni, za stopnjo hitro z 90 na 60 dni in za stopnjo redno s 180 na 120 dni.
"Če vam država pravočasno ne zagotovi termina, vam bo sistem samodejno poiskal tri najhitrejše izvajalce," napovedujejo. Ob tem bi namesto zastopnikov pacientovih pravic uvedli "močno profesionalno podporo, ki bo ljudem dejansko pomagala".
Če pacientu ob izteku roka termin ni zagotovljen, sistem pacientu ponudi aktivno samodejno pomoč pri prenosu napotnice k drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Če zdravstvena storitev ni izvedena do izteka dvakratnika najdaljšega dopustnega roka, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pacientu samodejno izda potrdilo o prekoračitvi roka, razen če je pacient zavrnil ali sam izbral poznejši termin, piše v predlogu zakona o pacientovih pravicah.
Pacient, ki mu je bilo izdano to potrdilo, ima pravico, da storitev opravi pri kateremkoli izvajalcu v Sloveniji ali Evropski uniji. Nadomestna oskrba se pacientu zagotovi brez ali z doplačilom.
Zdravstveni bon bi prejeli vsi, ki jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v 30 dneh ali v 25 kilometrih od doma ne najde zdravnika. Bon bi nato lahko unovčili pri katerem koli zdravniku, tudi zasebniku, ki bi s tem prevzel polno vlogo osebnega zdravnika, predpisoval bi tudi recepte in vodil bolniške staleže.
Gre za zdravstveni bon za primarno oskrbo z veljavnostjo treh let. Letno vrednost bona bi vlada določila z uredbo v višini najmanj 10 in največ 20 odstotkov zakonsko določene bruto minimalne plače. ZZZS bi po predlogu moral voditi javno dostopen seznam izvajalcev, ki sprejemajo zdravstvene bone.
Po besedah Senčarjeve bi morala država pacientom, ki pravočasno ne pridejo do zdravniške oskrbe, ponuditi drugo možnost v javnem zdravstvu. Če te možnosti ni, pa tudi pri zasebnikih.
S predlogoma bi uvedli tudi strog nadzor nad javno opremo. "Kapacitete, oprema in delovni čas morajo biti popolnoma ločeni. Konec je brezplačne rabe aparatov v javnih bolnišnicah za zasebne zaslužke, uporaba javne opreme se bo strogo nadzirala in obračunala po polni lastni ceni," so zapisali v stranki. Ob tem napovedujejo, da samoplačniške storitve ne bodo več vstopnica za privilegije v javnem sistemu.
Napovedujejo novo obliko dopolnilnega dela za zdravstvene delavce s "poštenim in stimulativnim plačilom", a bi to delo lahko opravljali izključno znotraj javne mreže. Senčarjeva je pojasnila, da ne gre za dodatke, ampak za blažjo obdavčitev zdravstvenih delavcev, država pa bi zanje plačevala enak bruto znesek kot doslej.
Uvedli bi seštevanje vseh ur dela in dežurstev zdravstvenih delavcev. Delo preko 48 ur tedensko do največ 72 ur bi bilo možno izključno ob prostovoljni in pisni privolitvi posameznika, to pa bi lahko kadar koli umaknil brez posledic.
S predlogoma bi ustanovili tudi namenski odškodninski sklad za paciente, ki pri zdravljenju utrpijo škodo nad običajnimi tveganji. Po njihovih navedbah bi tako pacienti hitro in pravično prejeli odškodnino po jasnem točkovniku v preprostem upravnem postopku, brez dokazovanja osebne krivde zdravnika. Senčarjeva pa je dodala, da bi v sklad "mali delež" vplačevali zdravstveni zavodi.
Predlog uvaja tudi drugo mnenje kot pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za pomoč pacientom pri uveljavljanju pravic pa bi pri Varuhu človekovih pravic kot samostojno in specializirano enoto ustanovili urad zagovornikov pacientovih pravic in koordinatorjev pacientovih poti. To bi po predlogu lahko postali strokovnjaki s področja prava in medicine.
Senčarjeva je še dejala, da so se o predlogih že pogovarjali s parlamentarnimi strankami in ministrstvom za zdravje. Po njenih besedah zaenkrat kaže, da imajo podporo ministra Tadeja Ostrca.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.