Brezalkoholni radlerji: so res brez alkohola in zakaj niso za otroke?

Kozarec piva "za pokušino", nazdravljanje na družinskih praznovanjih ali penina ob posebnih priložnostih – vse to so prizori, ki jih otroci pogosto opazujejo. "Vse te majhne navade, ki jih pogosto sploh ne opazimo, ker so del naše kulture, lahko pustijo veliko globlji pečat, kot si je večina pripravljena priznati. In poleti, ko se več družimo, ko so pikniki bolj pogosti, je prav, da se zavedamo, da brezalkoholno pivo in radlerji niso izjema," so opozorili na Inštitutu za nutricionistiko, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Institutu Jožef Stefan ter Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). 

V okviru programa Veš, kaj piješ, ki ga financira Ministrstvo za zdravje, so strokovnjaki pregledali 28 brezalkoholnih radlerjev s slovenskih polic. Analizirali so njihovo sestavo, označbe in tudi, koliko alkohola dejansko vsebujejo.

"To je pomembno zato, ker oznaka brezalkoholno na radlerju ali pivu še ne pomeni nujno, da ne vsebuje alkohola. Zaradi načina proizvodnje lahko namreč v takšnih izdelkih ostanejo manjše količine alkohola, zato je zlasti pri rednem pitju in pri občutljivejših skupinah potrebna previdnost," so izpostavili ob predstavitvi rezultatov. 

Ti so vzpodbudni, saj so se pregledani radlerji na testu dobro odrezali. "Ob upoštevanju merilne negotovosti lahko namreč vse pregledane izdelke obravnavamo kot izdelke brez alkohola. Rezultati so precej boljši kot pri podobnem pregledu brezalkoholnih piv pred nekaj leti, ko so v nekaterih izdelkih izmerili več alkohola, pri enem pa je vsebnost celo presegla zakonsko dovoljeno mejo za takšen izdelek," so zapisali.

Kot je poudaril dr. Matjaž Pirc iz ZPS, odsotnost alkohola še ne pomeni, da so brezalkoholni radlerji primerni za redno pitje. "Pregledani izdelki so namreč v povprečju vsebovali skoraj šest gramov sladkorja na 100 mililitrov. To pomeni, da s pollitrsko pločevinko v povprečju zaužijemo okrog sedem čajnih žličk sladkorja in s tem že presežemo strožjo priporočeno dnevno mejo za vnos prostih sladkorjev, ki znaša 25 gramov, zgornji meji 50 gramov pa se precej približamo," je pojasnil. 

Na ZPS opozarjajo, da je problematičen tudi način, kako so ti izdelki predstavljeni. "Ker ne vsebujejo alkohola, marsikdo dobi vtis, da so primerni tudi za otroke in mladostnike. Toda brezalkoholni radlerji po okusu, embalaži in načinu pitja pogosto posnemajo pivo. Če jih otroci pijejo kot običajne osvežilne pijače, se lahko pri njih sčasoma oblikuje bolj pozitiven oziroma manj kritičen odnos do pitja alkohola," so opozorili. 

K normalizaciji pitja lahko dodatno prispevajo tudi sporočila na embalaži. Na pregledanih izdelkih so denimo zasledili slogan Kdor ne skače, ni Slovenc in napis Be(er) Cool, kar lahko ustvarja vtis, da je izbira takšnih pijač družbeno sprejemljiva in zaželena. Številni izdelki se hkrati oglašujejo kot izotonične pijače ali poudarjajo vsebnost vitaminov in mineralov, kar lahko zasenčni dejstvo, da gre v osnovi še vedno za sladko gazirano pijačo. Tudi večina rekreativcev izotoničnih pijač praviloma ne potrebuje.

"Skratka, brezalkoholni radlerji kljub odsotnosti alkohola niso primerna izbira za otroke in mladostnike. Odrasli pa naj jih pijejo le občasno in kot zamenjavo za alkoholne pijače, ne pa kot dodatek k njim," so poudarili. 

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je 74 odstotkov odraslih prebivalcev v zadnjem letu uživalo alkohol, kar 44 odstotkov pije na tvegan način, povprečna letna poraba pa znaša 10,4 litra čistega alkohola na osebo, starejšo od 15 let – kar nas uvršča nad povprečje evropske regije. 

"To pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v enem letu v povprečju spil 82 litrov piva, 42 litrov vina in štiri litre žganja. Varne alkoholne pijače ni! Vino in pivo nista varnejši alkoholni pijači kot žganje. Učinek alkohola na naše telo ni odvisen od vrste alkoholne pijače, ampak od količine čistega alkohola, ki ga zaužijemo. Več gramov čistega alkohola zaužijemo, večja je verjetnost škodljivih posledic," so poudarili na NIJZ. 

Pitje brezalkoholnega piva, ki lahko vsebuje do 0,5 odstotka alkohola, je sicer v primerjavi s pitjem piva z večjo vsebnostjo alkohola, manj tvegana izbira. Oseba namreč pri isti popiti količini pijače v telo vnese manj čistega alkohola, kar pomeni manjše tveganje za škodo. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da z vidika varovanja zdravja, še zlasti povezave z nekaterimi raki, nobena količina alkohola ni varna.

"S pitjem brezalkoholnega piva se otroci in mladostniki lahko navajajo na okus piva, pri nekaterih ranljivih osebah, denimo tistih, ki so bile zasvojene in trenutno abstinirajo, pa poveča željo po pitju alkoholnih pijač. Menimo, da brezalkoholna piva niso zdrava alternativa in dolgoročno ne pripomorejo k oblikovanju kritičnega odnosa do pitja alkohola in opijanja. Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, se popolnoma odsvetuje tudi parom, ki načrtujejo nosečnost, nosečnicam in materam, ki dojijo, saj ne poznamo količine alkohola, ki bi bila varna za plod oziroma dojenčka," je poudarila dr. Maja Roškar z NIJZ. 

Ena od pomembnejših aktivnosti v okviru programa Veš, kaj piješ je ozaveščanje prebivalcev glede sestave alkoholnih pijač ter tvegane in škodljive rabe alkohola. Pri tem je pomembno orodje brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš. 

Aplikacija, ki si jo je preneslo že več kot 75.000 uporabnikov, redno pa jo uporablja več kot 35.000 ljudi, omogoča vpogled v sestavo hrane in pijač. Z njo lahko preprosto preverimo energijsko vrednost, vsebnost alkohola in druge ključne podatke.

"Uporabnik s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo predpakiranega živila oziroma pijače (bodisi v trgovini bodisi doma), nato mu aplikacija prikaže podatke o izdelku. V primeru alkoholne pijače prikaže podatke o energijski vrednosti in vsebnosti alkohola. Podatki so prikazani na 100 mililitrov ali na merico alkoholne pijače," pravi doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko.

Vir podatkov je obsežna podatkovna baza, ki vključuje informacije o sestavi več deset tisoč predpakiranih izdelkov, med njimi več kot 2700 alkoholnih pijač. K zbiranju podatkov lahko pomembno prispevajo tudi potrošniki. Če izdelka v bazi še ni, lahko bazo dopolnijo tudi uporabniki. 

Na Inštitutu za nutricionistiko še poudarjajo, da so mobilne aplikacije tudi učinkovito orodje za ozaveščanje potrošnikov. V aplikaciji se zato uporabniku z namenom izpostavitve tveganj, povezanih s škodljivimi vplivi alkohola na zdravje, ob podatkih o sestavi alkoholne pijače, prikaže tudi posebna ikona, npr. Alkohol lahko povzroči raka. Prav tako je na voljo tudi povezava do presejalnega orodja za samooceno tveganega pitja alkoholnih pijač.