Brezigarjeva: Nov zakon o državnem tožilstvu je slab

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju predala poročilo o delu državnega tožilstva za leto 2010. Brezigarjeva je po predaji dejala, da sta se s predsednikom DZ odkrito pogovorila o problemih na področju kadrov in na področju spremembe zakonodaje. Gantarja je ob tem seznanila s pripombami vrhovnega državnega tožilstva in celotne tožilske organizacije.

O letnem poročilu dela državnih tožilcev za leto 2010 je Brezigarjeva povedala, da so državni tožilci delo opravili dobro ter da ni bilo zaostankov. Pri tem je poudarila, da se je povečal obseg dela na vseh tožilstvih, predvsem v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. V zadnjih dveh letih je, kot pravi, število takšnih zadev naraslo za 348 odstotkov.

Na splošno pa je po njenih besedah obseg dela porasel za 16 odstotkov na vseh tožilstvih, pri čemer pa število tožilcev ostaja isto, kljub predlogom za nove razpise.

Brezigarjeva je o oceni trenutnega stanja tožilstva povedala, da je "tožilstvo v toliko dobri kondiciji, kot je lahko". Vsi tožilci se trudijo, da bi delo dobro opravljali. Glede kritik na njihovo delo pa je poudarila, da ima državno tožilstvo vso potrebno organiziranost za boj z zahtevnim kriminalom. Problem pa je po njenem prepričanju v premajhnem številu tožilcev.

Generalna državna tožilka, ki se ji mandat izteka, je o novem zakonu o tožilstvu dejala, da njena kritika in kritika državnega tožilstva leti predvsem na to, da niso upoštevali nobenega strokovnega stališča. S tem novim zakonom se po njenem prepričanju birokratizira delo, njegove določbe pa so nejasne, zato je zakon slab. Poleg tega pa "spreminja pristojnosti specializiranega oddelka in skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala brez potrebe", pravi. To so stvari, ki po njenem prepričanju škodujejo.

Kot je še dejala, nov zakon jemlje pristojnosti generalnemu državnemu tožilcu in vodjem tožilstev, ob tem pa se pristojnosti izvršilne veje oblasti povečujejo. Zato se Brezigarjeva sprašuje, zakaj spreminjati zakonodajo, ko gredo stvari na bolje. "Ta zakon ni dober zakon," je še poudarila.
Predsednik DZ Pavel Gantar pa je dejal, da je povečanje vloženih obtožnic pri gospodarskem kriminalu znamenje, da bo prišlo do razpleta pri nekaterih nepravilnih početjih v slovenskem gospodarstvu.

Kot je dodal, sta bila pogovor in izmenjava mnenj konstruktivna. Ob tem se je Brezigarjevi zahvalil za opravljeno delo ter ji zaželel vse dobro na nadaljnji poti.

Brezigarjevi se mandat izteče 4. maja letos, DZ pa bo o kandidatu za njenega naslednika Zvonku Fišerju razpravljal po prvomajskih praznikih.

Zalar: Brezigarjeva je v kritikah novega zakona precej osamljena

Na kritike Brezigarjeve pa se je odzval tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. Kot je dejal, si vlada z novim zakonom o tožilstvu prizadeva tudi za to, da bi zadeve gospodarskega kriminala vendarle doživele sodni epilog. Na podlagi novega zakona bo tudi povečano število tožilcev, ki se ukvarja z gospodarskim kriminalom, saj naj bi namesto sedanjih šestih tožilcev v novem specializiranem tožilstvu delalo vsaj 21 tožilcev, je dejal Zalar. Kot pravi, je državna tožilka precej osamljena v ocenah novega zakona, saj društvo državnih tožilcev (ki vključuje veliko večino državnih tožilcev) zakon v bistvenih rešitvah podpira.

Kot je dejal, je vlada poleg okrepitve državnega tožilstva predlagala tudi okrepitev specializiranih oddelkov sodišč, za sojenje v bolj kompleksnih zadevah. O tem zakonu bo državni zbor odločal prav danes.

Ministrstvo za pravosodje pa je v torek v medresorsko usklajevanje poslalo dopolnitve kazenskega zakonika, ki "v pomembnem delu zaostrujejo kaznovalno politiko glede kaznivih dejanj zoper gospodarska, korupcijska in druga javnofinančna kazniva dejanja“.