Brezigarjeva opozarja na pritiske

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju izročila skupno poročilo o delu državnih tožilstev za lani. Od vsega priliva je bilo rešenih kar 73 odstotkov zadev, kar po besedah Brezigarjeve pomeni, da so državni tožilci svoje delo dobro opravili.

Kljub temu pa tožilstvo z minulim letom ni zadovoljno, predvsem zaradi napadov na njihovo tožilcev. "Med napadi, ki jih sicer po ne gre enačiti s kritiko, ki je vedno dobrodošla," je izpostavila povpraševanje politike in javno razpravo o nekaterih konkretnih tožilskih zadevah. Poudarila je, da je lahko odgovor na tovrstno povpraševanje samo eden: da tožilci zgolj izvajajo svoje pristojnosti in odločajo v okviru zakona.

Zanikala je navedbe pravosodnega ministra Aleša Zalarja, da tožilstvo nima enotne politike pregona zahtevnejših oblik organiziranega kriminala. Prav tako "sem že od nastopa svojega mandata sama zagovarjala stališče in tudi izvajala ukrepe v smeri, da naj državni tožilci večino svojega časa posvečajo zahtevnim zadevam". Praviloma jih obravnava posebna skupina za pregon organiziranega kriminala, ''ki je svoje delo upravičila''.

Tudi o 'Balkanskem bojevniku'

Glede odvzema premoženjske koristi se zaveda, da gre za dolgotrajni problem, za katerega reševanje pa je zadolžena posebna medresorska delovna skupina. Njeni člani so pravosodnemu ministrstvu predlagali, da se, če se nekomu, čeprav so ga dobili pri preprodaji majhne količine mamil, lahko zaseže vse imetje, če ima veliko premoženja. A, kot pravi, so pri ideji osamljeni in brez ustrezne podpore.

Glede varovanja tožilcev v primeru 'Balkanski bojevnik' je pojasnila, da imata tožilki, ki delata na zadevi, vso podporo tožilstva. Zaveda se namreč, da ''strah ne da samozavesti''. Po njenih besedah sta tožilki močno predani svojemu poklicu. Poudarila je, da se tožilci pogosto znajdejo v nevarnosti, ''a takrat igra svojo vlogo policija in njihove ocene, kdaj je potrebno varovanje''.