Ministrstvo za pravosodje je po končanem razpisu za prosto delovno mesto generalnega državnega tožilca, ki se je iztekel v ponedeljek opolnoči, prejelo eno popolno prijavo, in sicer vrhovne državne tožilke in nacionalne predstavnice v Eurojustu Barbare Brezigar.
51-letna Brezigarjeva, ki je prijavo oddala že v petek, je za to mesto kandidirala že leta 1999, a je takrat generalna državna tožilka postala Zdenka Cerar.
'Imam voljo in energijo za dvig ugleda tožilstva'
Brezigarjeva zagotavlja, da ima voljo in energijo dvigniti ugled tožilstvu, ki je v zadnjem času pogosta tarča kritik. "Pri prejšnji koaliciji sem enkrat že poskusila s kandidaturo, pa sem videla, da mojega koncepta ne sprejemajo, zato se mi lani ni zdelo smiselno oddati prijave na razpis," je dejala Brezigarjeva. Dodala je še, da jo je tudi nekaj vrhovnih državnih tožilcev spodbudilo k kandidiranju in ji zagotovilo podporo.
Brezigarjeva ocenjuje, da ugled tožilstva "ni na najvišjem nivoju". Na tožilstvu pa je veliko dobrih kadrov in z njimi je mogoče ta ugled dvigniti. "Prav je, da se da možnost tistim, ki dobro delajo. Pomembno pa je zlasti vodstvo," meni kandidatka za prvo tožilko v državi.
Brezigarjeva je k prijavi na razpis predložila tudi splošna izhodišča, ki naj bi bila pomembna pri vodenju tožilstva. Ta izhodišča se tičejo tudi problemov na zakonodajnem področju. Brezigarjeva vidi npr. problem v delu zakona o tožilstvu, v katerem je sprememba iz leta 1999 uzakonila "zacementiranost" skupine tožilcev za posebne zadeve in onemogočila ustanovitev drugih posebnih skupin. Med izhodišči je nakazala še "ukrepe" znotraj tožilstva, boljše izobraževanje tožilcev, dodala pa je tudi, da je zelo pomembno, da tožilci odgovorno delajo.
Za mesto se je prijavil tudi vojak
Ministrstvo za pravosodje je sicer danes prejelo še eno prijavo za mesto generalnega državnega tožilca, ki je bila v ponedeljek oddana z navadno pošto. Kot so pojasnili, prijava tako ni pravočasna in jo bo ministrstvo zavrglo, poleg tega pa kandidat tudi ne izpolnjuje pogojev za to mesto. Prijavo naj bi poslal Franc Cafuta, ki navaja le, da je vojak. Tako bo ministrstvo kandidata obvestilo, da njegova prijava ni bila poslana pravočasno, preden pa bo lahko s to zadevo seznanilo vlado, bo moralo počakati še na pretek osemdnevnega roka, v katerem se kandidat lahko pritoži.
Generalni državni tožilec je imenovan za dobo šestih let
Postopek glede kandidiranja za generalnega državnega tožilca je v zakonu o državnem tožilstvu urejen drugače kot za ostale državne tožilce. Prosto mesto generalnega državnega tožilca razpiše pravosodno ministrstvo, ki vodi tudi ves razpisni postopek in po končanem razpisu ugotovi, ali vsi kandidati izpolnjujejo formalne zakonske pogoje. Če ugotovi, da kandidati slednje izpolnjujejo, posreduje razpisno gradivo vladi. Slednja naredi med kandidati izbor in oblikuje predlog ter ga posreduje državnemu zboru v imenovanje. Generalni državni tožilec je imenovan za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja, za imenovanje pa potrebuje večino glasov prisotnih poslancev DZ.
Zadnji razpis za generalnega državnega tožilca je sicer že tretji po vrsti, objavljen pa je bil v uradnem listu 4. februarja. Prvi razpis je bil objavljen že aprila lani, saj je mesto generalnega državnega tožilca ostalo prazno, ko je dotedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar postala pravosodna ministrica. Oba razpisa, tudi tistega z 11. junija, so zaznamovali odstopi kandidatov, tožbe in postopki. Začasni vodja generalnega državnega tožilstva je do izvolitve novega prvega tožilca v državi Franc Mazi.