Poslanec SD in predsednik preiskovalne komisije, ki proučuje nakup oklepnikov patria in morebitno povezanost akterjev nakupa z nakupi orožja med leti 1991 in 1993 Milan M. Cvikl, je v današnjem sporočilu za javnost zapisal, da generalna državna tožilka Barbara Brezigar s svojo izjavo o njegovih "lažnih izjavah" zavaja javnost in zamegljuje vsebino problema. Brezigarjeva je namreč v torek zavrnila Cviklove očitke, da vrhovno državno tožilstvo ovira parlamentarno preiskavo.
Cvikl se sprašuje, ali "se generalna državna tožilka Barbara Brezigar z navedbami o lažnih izjavah le izmika posredovanju dokumentov o trgovini z orožjem". Brezigarjeva je v pisni izjavi medijem 30. oktobra letos napisala, da so njegove izjave v zvezi z njenim oviranjem parlamentarne preiskave, ki jo vodi, "v celoti lažne", je še dodal poslanec.
Po Cviklovih besedah je parlamentarna preiskovalna komisija generalno državno tožilko 21. septembra letos zaprosila za dokumente, ki jih ima vrhovno državno tožilstvo v zvezi s prodajo orožja v obdobju 1991 - 1993. "V odgovoru je državna tožilka odklonila pomoč z izgovorom, naj konkretiziramo zahteve in jo dopolnimo s konkretnimi imeni obdolžencev za konkretna kazniva dejanja," je pojasnil in dodal, da bi se lahko na tej točki delo preiskovalne komisije ustavilo.
"Ker je bila neposredna pomoč s strani generalne državne tožilke odklonjena, smo prek ministrstva za notranje zadeve pridobili dodatne podatke o konkretnih zadevah, ki so bile s strani policije posredovane na okrožna državna tožilstva," je poudaril poslanec in dodal, da so nato za dokumente zaprosili okrožna državna tožilstva. Ta naj bi preiskovalno komisijo po njegovih besedah napotila nazaj na vrhovno državno tožilstvo. Zato je poslanec SD prepričan, da je vrhovno državno tožilstvo "očitno več čas imelo vse dokumente, ki bi preiskovalni komisiji lahko razjasnili dogajanja glede trgovine z orožjem iz obdobja 1991-1993".
Brezigarjeva je v torkovi izjavi zapisala, da je Cvikl pozval tožilstvo, naj mu posreduje gradivo v zvezi s prodajo orožja v obdobju 1991-1993, ter da v duhu dobrososedskega sodelovanja pridobijo o tem še gradivo od hrvaškega državnega tožilstva. Brezigarjeva pojasnjuje, da mu je na to prošnjo odgovorila, da potrebuje bolj konkretne podatke in da je osnova za sodelovanje z državnimi tožilci drugih držav zakon in mednarodne pogodbe, česar pa Cvikl kasneje ni storil.
"Kljub vsemu pa je Cvikl odgovore dobil v roku, ki ga je postavil, saj se je s konkretnimi podatki obrnil kar na posamezna okrožna državna tožilstva," pravi generalna državna tožilka. Kot poudarja v pisni izjavi, bi lahko poslanec SD vse odgovore dobil na enem mestu, če bi konkretne podatke poslal na vrhovno državno tožilstvo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.