Ljudje, ki živijo v večjih mestih, si težko predstavljajo, da morajo prebivalci podeželja strateško načrtovati, kdaj in kako bodo šli po nakupih ali opravkih. Živijo sicer sredi neokrnjene narave, a najbližja trgovina je kilometre daleč.
Občine zaradi centralizacije vse pogosteje posegajo po dodatnih prevozih za občane, ki starejšim vračajo občutek samostojnosti, hkrati pa tudi razbremenijo starše, ki bi se zaradi obšolskih dejavnosti sicer morali večkrat vračati v središče občine. Torbar od marca po opravkih vozi ljudi na postojnskem.
Ideja o Torbarju – postojnskemu prevozu po naročilu – se je sprva razvila zaradi želje po razbremenitvi staršev in prometa v občini. Oziroma, kot pravi vodja projektov na Občini Postojna Denis Kresevič, na splošno za omejitev sekundarnih prevozov nazaj v Postojno. "To pomeni starši, ki so peljali otroke nazaj na izvenšolske dejavnosti, kot tudi ostali, ki gredo denimo k zdravniku, v trgovino in opraviti ostale storitve."
A so v se Postojni kmalu ob tem pokazale tudi potrebe starejših, ki predstavljajo 40 odstotkov vseh Torbarjevih potnikov. Za primer vzemimo Razdrto, ki sicer spada v Občino Postojna, a je od zdravnikov, trgovin, bank, lekarn in denimo bencinskih črpalk oddaljeno približno 15 minut z avtomobilom.
"En prevoz je en evro, tako da za v Postojno in nazaj je cena dva evra," pojasnjuje Kresevič.
"Potnike poberemo na njihovem naslovu in jih peljemo na lokacijo, ki jo vnesejo v aplikacijo," pa razlaga Danijela, ena od prostovoljnih voznic. In kakšno so najpogostejši opravki potnikov? "Starejši: zdravstveni dom, banka, trgovina, otroci pa treningi, glasbena šola, inštrukcije," pojasni.
Potreba po boljši povezanosti se namreč kaže tudi tukaj. "Tega manjka oziroma nasploh imamo vse manj možnosti, da bi v vaseh imeli trgovine, druge storitve. Centralizacija se dogaja, na žalost, tudi tukaj, v občini Postojna," ponazarja Kresević.
A gre za evropski problem, razlaga Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, kjer si želijo sprememb. "Koncept gre v smeri, da bi na enem mestu združili več storitev ob sodelovanju seveda lokalnih skupnosti, torej občin – ali z nižjo najemnino, ali pripravo prostora." Pogledujejo tudi v Francijo, kjer nosilcem dejavnosti – ki se sicer obvežejo, da bodo na podeželju določeno obdobje obratovali in zaposlovali – finančno pomaga država. "To je nekje od pet do 15.000 evrov in sicer ob obligaciji investiranja tega denarja ali v objekt ali v opremo," ponazarja Lahova. A delno odgovornost nosi tudi prebivalstvo, ki mora na koncu storitve v svojem okolju uporabljati, je prepričana, saj bo le tako gospodarstvo, ki sicer lažje preživi v urbanem okolju, vztrajalo tudi na podeželju.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.