Pahor podpisal zakone, za katere so delavci migranti predlagali referendume

Predsednik Borut Pahor je danes podpisal ukaze o razglasitvi treh zakonov, ki mu jih je v torek v razglasitev poslal predsednik DZ Milan Brglez in za katere so delavci migranti predlagali referendume.To je storil po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki, ki so večinoma stopili v bran predsedniku DZ Milanu Brglezu. 

Po odločitvi predsednika DZ Brgleza, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za referendume za tri zakone in zakone pošlje predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev, je namreč Pahor danes na posvet sklical pravne strokovnjake.

Pravniki potrdili Brglezu

Na posvet je bilo vabljenih devet pravnih strokovnjakov. Udeležili so se ga Matej Avbelj, Franc Grad, Tone Jerovšek, Igor Kaučič, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič in Andraž Teršek. Pravna strokovnjaka Janez Čebulj in Jurij Toplak sta se zaradi nujnih obveznosti opravičila, so še zapisali v uradu predsednika republike.

Pravniku Andražu Teršku se zdi Brglezova odločitev, da onemogoči zbiranje podpisov pod referendumske pobude, tudi z vidika ustavnega reda pravilna. Razlaga, ki jo je predsednik DZ podal v zvezi s tem, je po oceni pravnika primerna.

Kot je dodal, se v pravni državi vselej presoja, kaj je namen tistega, ki uporablja institute pravne države, in včasih je treba ta namen tudi dokazovati. V tem primeru pa pobudniki dejanskega namena niti ne skrivajo – ne skrivajo, da gre za protest, je povedal Teršek.

"Nenazadnje je storil nekaj, kar v našem prostoru ni prav običajno; prevzel je osebno politično odgovornost, kar je dobro," je poudaril Teršek. Predsednik republike po ustavi razglaša zakone in ko dobi gradivo iz DZ, opravi svojo dolžnost in ne izvaja nikakršnih analiz ravnanja parlamenta ali predsednika DZ, je še dejal pravnik.

Tudi po mnenju pravnika Toneta Jerovška je Brglez ravnal prav, zato sklepa, da bo predsednik republike "verjetno podpisal ukaz o razglasitvi zakonov". Končna odločitev je sicer njegova, je pojasnil.

Izpostavil je, da razen v sedmih primerih "nimamo v ustavi absolutnih pravic", med omejene pa sodi tudi pravica do referenduma. Se pa v tem primeru postavi vprašanje, ali so pobudniki za uveljavljanje pravic, ki nimajo zveze z zakoni, o katerih predlagajo referendum, uporabili takšen način, da lahko predsednik DZ zavrne določitev roka za zbiranje podpisov.

"Gre za šolski primer zlorabe pravice do referenduma," je prepričan tudi pravnik Matej Avbelj. Zloraba je namreč opredeljena kot uporaba v nasprotju z namenom, s katerim je dana. Pobudniki referendumov pa so jasno povedali, da nimajo nikakršnega interesa v zakonodajnih postopkih. Z njimi želijo izboljšati svoj davčni položaj, za katerega je ustavno sodišče že ugotovilo, da je nezdružljiv s slovensko ustavo, je pojasnil.

Po besedah pravnika je bil Brglez dolžan ravnati, kot je ravnal. "V nasprotnem primeru bi sam kršil ustavo," je poudaril. Tudi Avbelj je ravnanje predsednika DZ pozdravil tudi s vidika prevzemanja odgovornosti, medtem pa imajo pobudniki ustrezno sodno varstvo na ustavnem sodišču.

Nekoliko bolj zadržan bo Brglezove odločitve je pravnik Rajko Pirnat. Dejstvo, da je prišlo do zlorabe pravice do referenduma, še ne pomeni, da lahko nek državni organ deluje brez zakonskega pooblastila. "To je namreč kršitev načela zakonitosti, ki je ravno tako ustavno načelo," je pojasnil.

Še večjo dilemo pa ima Pirnat do vprašanja, ali je zakon dopustno podpisati. Po njegovem prepričanju bi bilo treba zagotoviti vsaj učinkovito pravno varstvo pobudnikom, in to še preden bodo zakoni objavljeni. Predsednik DZ po mnenju Pirnata predsedniku republike zakonov niti ne bi smel poslati v objavo, meni Pirnat.

Protest in kazenska ovadba

Zaradi odločitve predsednika DZ Brgleza glede referendumskih zahtev Odbor 2014 napoveduje protest, Gibanje Zedinjena Slovenija pa je zoper Brgleza vložilo kazensko ovadbo.

V stranki Gibanje Zedinjena Slovenija ocenjujejo, da je Brglezova odločitev protiustavna in protizakonita, očitajo pa mu tri kazniva dejanja, zaradi katerih so ga tudi ovadili. Poleg zlorabe položaja in nevestnega dela v službi mu očitajo celo terorizem, saj da je "s svojim dejanjem hudo ogrozil ustavne temelje države ter izven okvira svojih pristojnosti napadel ustavno varovane človekove pravice in svoboščine volivcev". Brgleza so kazensko ovadili specializiranemu državnemu tožilstvu.

V Odboru 2014 pa so zapisali, da "predsednik državnega zbora misli, da lahko dela, kar hoče. Ne spoštuje ustave in zakona. Državljanke in državljane imenuje ulica ...". Ker menijo, da takšno obnašanje ni primerno za predsednika DZ, bodo svoj redni četrtkov shod, ki ponavadi poteka pred sodiščem, tokrat preselili pred parlamentarno poslopje.

Sindikat proti sindikatu?

Medtem pa sindikate, zbrane v Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS), ki jo vodi Gvido Novak, skrbi, da bo zaplet s sindikatom delavcev migrantov pripeljal do zakonskih omejitev svobodnega delovanja sindikatov za uveljavljanje pravic v Sloveniji zaposlenih delavcev.

Obsojanje tega sindikata in napadanje vseh sindikatov "zaradi zlorabljanja instituta referenduma meče slabo luč na vse sindikate, ki imajo z ustavo zagotovljeno pravico do svobodnega delovanja, katerega del je tudi podajanje pobud volivkam in volivcem za referendumski preizkus zakonov, ki nedopustno posegajo v pravice delavcev".

Pred nadaljevanjem zapleta je po mnenju KSS sicer treba preveriti, ali je sindikat delavcev migrantov v Sloveniji sploh lahko registriran sindikat, saj po njihovi oceni ne more postati reprezentativen, ker nima zaposlenih v Sloveniji.

"Politiki lahko ta zaplet hitro zlorabijo za omejevanje delovanja vseh sindikatov pri njihovi ustavni pravici do svobodnega delovanja, katerega eden najmočnejših vzvodov je referendumski preizkus za delavce škodljivih zakonov. KSS že vnaprej ostro obsoja vse poskuse omejevanja delovanja sindikatov," so zapisali v KSS, kjer so še prepričani, da je skrajni čas za spremembe zakona o reprezentativnosti sindikatov.

Brglez se je namreč odločil, da ne določi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov za novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine ter zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU. Na ta način želi po njegovih besedah zavarovati pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečiti njene morebitne zlorabe.

Brglezovi odločitvi so sledili številni odzivi. V koalicijskih DeSUS in SD so opozorili, da Brglez prevzema pravno in politično odgovornost za tako odločitev, v SDS pa so vložili predlog za njegovo razrešitev.