Največji 'minus' ministrstvu v prejšnjem mandatu je minister Andrej Bručan pripisal zato, ker še vedno ni pripravljena mreža javne zdravstvene službe. Med drugim je opozoril na nedokončan projekt zdravstvene reforme, na zaostanek pri pripravi nekaterih predpisov ter na projekt centralizacije javnega naročanja, ki po njegovih besedah ne kaže rezultatov, povzročil pa je kar nekaj nezadovoljstva.
Kot je ugotavljal Bručan, je v zadnjem mandatu tako v finančnem kot tudi v kadrovskem smislu postal zelo pomemben del ministrstva direktorat za javno zdravje, katerega proračun se je podvojil, število zaposlenih pa povečalo za 20. Vendar pa, je bil kritičen, se ob takšnemu vložku ne kažejo dovolj veliki rezultati.
Ob tem minister dopušča, da se bodo nekateri rezultati delovanja lahko pokazali šele v prihodnosti in napoveduje, da bo področje preventive še naprej imelo pomembno mesto. Vendar pa je po njegovih besedah dejstvo, da je pri zaposlovanju med posameznimi sektorji obstajalo nesorazmerje, izrazit porast zaposlenih pa je imel na nekaterih področjih majhen učinek.
Drugi direktorat na ministrstvu, direktorat za zdravstveno varstvo je po Bručanovih besedah opravil dobro delo pri uvajanju bolnišničnega financiranja na podlagi uvedbe skupin primerljivih primerov, kjer so bili doseženi nekateri rezultati. Z uveljavljanjem tega sistema naj bi tako nadaljevali tudi v prihodnje, vendar pa z nekaterimi popravki.
Centraliziran sistem javnih naročil z lepotno napako
Ministrstvo za zdravje se je po Bručanovih navedbah v zadnjem mandatu
omenjalo kot najpogostejši udeleženec pritožb na Državno revizijsko
komisijo. "Neuspešni razpisi so posledica
premajhnega števila zaposlenih in tudi njihove nezadostne strokovne
usposobljenosti," je povedal Bručan.
"Spremembe so", meni minister, "nujne tudi glede na
sedanji sistem centraliziranih javnih naročil v zdravstvu." V ilustracijo je navedel primer razpisa za 19 operacijskih miz, kjer so
bili določeni enotni pogoji za vse bolnišnice, čeprav so te potrebovale
različne mize.
Bručan bo preverjal pogodbe z zunanjimi izvajalci
Kot je še povedal Bručan, je imelo ministrstvo za materialne stroške v
proračunu odobrenih 521 milijonov tolarjev, "zaradi slabega vodenja
oziroma slabih odločitev pa je porabilo kar 180 milijonov tolarjev več
od načrtovanih".
Izdatki za službena potovanja so tako iz načrtovanih 22 milijonov porasli na 50 milijonov tolarjev, kar je po Bručanovih
besedah "delno" mogoče pojasniti z obveznostmi države, povezanimi z EU.
"Vendar pa bo te izdatke potrebno natančno preveriti," je menil minister.
Prav tako bodo po njegovih besedah pregledali pogodbe z
nekaterimi zunanjimi sodelavci. "V nekaterih primerih je bil njihov
honorar zelo visok glede na realizacijo oziroma uspešnost projektov, za
katere so bili najeti," je povedal Bručan.
Za Bručana nuspešen projekt Bele knjige
Ob primopredaji so ugotovili, da ministrstvo zamuja oziroma bi moralo pripraviti 84 predpisov. "V celoti je bil neuspešen tudi projekt bele knjige zdravstvene reforme in s tem poskus odpovedi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je dejal Bručna.
Ena od splošnih ugotovitev sedanjega ministra pa je, da "so se stvari marsikdaj dogajale oz. reševale glede na posamezne osebe" in ne glede na potrebe slovenskega zdravstva.
