Realizacija zdravstvenih programov v minulem letu kaže na uresničevanje zastavljenih ciljev in predstavlja dobro izhodišče za strateške načrte in cilje ministrstva za zdravje za letošnje leto, je na današnji novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Andrej Bručan. Kot je navedel, bo letos (skupaj s sredstvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja) za širitve programov namenjenih 11,7 milijarde tolarjev sredstev.
Ministrstvo za zdravje se po njegovih besedah zavzema, da bodo dodatna sredstva prioritetno namenjena novim zdravstvenim programom, ki jih bo potrdil zdravstveni svet (1,5 milijarde), prenosu rednih širitev programov iz lanskega v letošnje leto (2,2 milijarde), financiranju stroškov specializacij (1,5 milijarde), novim kapacitetam v socialnih zavodih (0,1 milijarde), reovrednotenju dežurstev in napredovanj (1,9 milijarde), informatizaciji (0,4 milijarde) ter programu nujne medicinske pomoči (0,7 milijarde).
Za nujne redne širitve programov na področju diagnostike in terapije (področje onkologije, ortopedije, srčno-žilne patologije, radiološke diagnostike, širitev mreže na primarni in sekundarni ravni) pa naj bi namenili 3,4 milijarde tolarjev.
Lani je bilo širitvam programov namenjenih 15,5 milijarde tolarjev, od tega 9,1 milijarde rednim širitvam, 6,4 milijarde pa za enkratne širitve po sklepu vlade. Kot kažejo rezultati analize razpoložljivih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in izvajalcev o realizaciji programov, so bili dodatni redni programi, namenjeni skrajšanju čakalnih dob, realizirani. Končnega poročila glede realizacije povečanega programa na podlagi sklepa vlade - gre za približno 14.000 terapevtskih in 30.000 diagnostičnih posegov - pa še ni, saj do 6. januarja 11 od 45 izvajalcev še ni posredovalo poročil.
Ocena po posameznih programih pa kaže na realizacijo med 29 do 100 odstotkov: angiografija in operacije golše (29 odstotkov), endoproteza kolena in gležnja (32 odstotkov) ter koronarografija (100 odstotkov), operacije sive mrene (79 odstotkov), operacije hrbtenice in kolkov (76 odstotkov), je navedel Bručan.
Kot uspešen primer skrajševanja čakalnih dob je omenil kardiovaskularni program. Na operacije na odprtem srcu je namreč v začetku lanskega julija čakalo 219 oseb, na koronarografije pa 1902. V začetku letošnjega leta je na operacije na odprtem srcu čakalo 170 oseb, na koronarografije pa 954. Čakalna doba za naročene paciente pa je po zagotovilih ministra zdaj krajša od dveh mesecev, urgentni pacienti pa pridejo na vrsto še prej.
Navodila za primere neurejenih podatkov zavarovancev
Zaradi masovnega prehoda zavarovancev med zavarovalnicami, do katerega bo prišlo s 1. marcem, in morebitnega nesodelovanja zavarovalnic na ministrstvu za zdravje pričakujejo, da bi lahko med 1. januarjem in 28. februarjem prihajalo do napak zavarovalnic.
Da bi se tako izognili zapletom, če zavarovanci ne bi imeli zapisanega zavarovanja na zdravstveni kartici, so na ministrstvu za zdravje vsem javnim in zasebnim izvajalcem zdravstvenega zavarovanja izdali navodilo, naj podatke uredijo sami in ne obremenjujejo zavarovancev.
Bručan je pojasnil, da ministrstvo sicer pripravlja še druge ukrepe za zaščito zavarovancev. Z izrednim pregledom stanja v vseh treh zdravstvenih zavarovalnicah bo tako med drugim Agencija za zavarovalni nadzor zagotovila korektnost ureditve in preprečila zlorabe. V vse te aktivnosti pa bo vključen tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot upravljavec sistema kartice zdravstvenega zavarovanja, je še pojasnil minister.