Bručan: Zasebno je javno

Podtikanja, da bo v prihodnje pri podeljevanju koncesij v zdravstvu prišlo do še večjega socialnega razslojevanja med prebivalstvom, so popolnoma izmišljena, je zatrdil minister za zdravje Andrej Bručan. Poleg razlike med javnim in zasebnim zdravstvom je minister Bručan komentiral tudi
nedavno vloženo interpelacijo.

Pojasnil je, da je tudi zasebno zdravstvo, kakršnega v Sloveniji vpeljujemo v zadnjih dveh letih, javno zdravstvo. "Javno zdravstvo je lahko tudi zdravstvo, ki ga izvajajo zasebniki v okviru zavarovalniškega denarja, to je iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Takšna podtikanja v smislu, da bo v prihodnje v primeru podeljevanja koncesij prišlo do socialnega razslojevanja med prebivalstvom, so popolnoma izmišljena," je poudaril minister Bručan in dodal, da sistem koncesij ni bil nikoli mišljen, da bi prebivalstvo plačevalo storitve neposredno iz svojega žepa. Tudi, ko gre za zasebno javno zdravstvo zavarovanci dobijo storitve plačane prav tako kot doslej.

Fides zavrača očitke

Fides ocenjuje, da sta očitka iz interpelacije ministru Bručanu o lažnem skrajševanju čakalnih dob in divji privatizaciji neupravičena. Osrednja očitka iz interpelacije ministru za zdravje o lažnem skrajševanju čakalnih dob in divji privatizaciji sta neupravičena, je na današnji novinarski konferenci ocenil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Glede čakalnih dob Kuštrin pravi, da ne verjame, da bi vsi zdravniki lagali, ko pravijo, da delajo ob vikendih za izpolnjevanje dodatnega programa. Tudi diskusije o divji privatizaciji in razpadu zdravstvenega sistema so neupravičene, pravi Kuštrin. Vendar v zdravstvenem domu v Novem Mestu dokazujejo, da bodo podeljene koncesije prizadele zdravstvo.

Novo mesto: Podeljevanje koncesij "pod mizo"

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva ostro obsoja podeljevanje koncesij v Zdravstvenem domu Novo mesto. Soustanoviteljica gibanja in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Nevenka Lekše je poudarila, bo samo v tem zdravstvenem domu zaradi 13 podeljenih koncesij delo izgubilo 14 zaposlenih, zdravstveni dom pa bo posledično prikrajšan za pol milijarde tolarjev sredstev za obratovanje. Gibanje nasploh obsoja sedanjo privatizacijo zdravstva pri nas.

Omenjeno gibanje zato skuša z zbiranjem podpisov državljanov prepričati državo oz. ministrstvo za zdravje, da ustavi takšno privatizacijo zdravstva v državi. Trenutno stanje na področju zdravstva v Sloveniji v gibanju namreč ocenjujejo kot zelo zaskrbljujoče, ker naj bi omejevalo pravice državljanov, večje število zdravstvenih delavcev pa bo posledično ostalo brez dela.

Lekšetova je v Novem mestu znova poudarila, da je takšno podeljevanje koncesij "pod mizo" brez javnega razpisa nezakonito ter v nasprotju z evropsko zakonodajo. Po njenem mnenju občina Novo mesto tudi sicer nima sprejete strategije razvoja zdravstva. Koncesije so izbranim zdravnikom podelili v začetku tega meseca. Predstavniki gibanja so zaradi sporne podelitve koncesij poslali tudi pismo novomeškemu županu Boštjanu Kovačiču, vendar se po besedah Lekšetove sploh ni odzval. Po njenem mnenju je to dodaten dokaz, da gre za nezakonite dogovore lokalnih političnih veljakov z izbranimi zdravniki.

Kar se tiče očitkov o neurejenem podeljevanju koncesij, se te po mnenju Kuštrina podeljujejo na enaki podlagi kot v mandatih prejšnjih ministrov. Okrcal je ministrstvo, da zdravniških organizacij ni seznanilo s predlogom novega zakona o zasebništvu, o katerem pa že govorijo v drugih krogih, v samo nastajanje zakona pa doslej niso bili niti povabljeni. Tako so zdravniške organizacije po besedah Kuštrina ministra uradno prosile, da jim posreduje zakonski predlog preden gre v javno obravnavo.

Z letošnjim letom je po oceni Kuštrina uresničevanje programa skrajševanja čakalnih dob lažje, in sicer zaradi sprejema uredbe o povečanem obsegu dela oz. nadpovprečni obremenitvi zaposlenih v zdravstveni dejavnosti. S tem so namreč uredili plačevanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev za dodatno delo, ki ga opravljajo izven rednega delovnega časa v nacionalnem programu za odpravo čakalnih dob.

Doslej so to reševali na "bolj kot ne nezakonite načine", je ob tem dejal pravni svetovalec sindikata Bojan Popovič. Denar za to dodatno delo je bil namreč zagotovljen, ni pa bilo pravnih podlag, po katerih bi zavodi dodatno opravljeno delo plačali. Uredba je omogočila tudi nagrajevanje zdravnikov v tistih ustanovah in oddelkih, kjer zaradi kadrovskega primanjkljaja ali pa zaradi dopustov oz. bolniških odsotnosti obstoječi zdravniki na ta račun opravljajo več dela, pravi Kuštrin.

Tako javnost kot država pa se predvsem premalo ukvarjata z vprašanjem upravljanja javnih zavodov, pravi Kuštrin. Ko se tako energično govori o racionalizaciji, se postavlja vprašanje, kako to, da "nekateri odsluženi ministri in direktorji zdravstvenih zavodov, ki so zavozili ustanove, ki so jih vodili", sedaj delajo kot svetovalci v javnih zavodih in na ministrstvih, je ob tem komentiral Kuštrin. Izpostavil je primer nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ki je sedaj svetovalec v Kliničnem centru, ter nekdanjega direktorja celjske bolnišnice Sama Fakina, ki je sedaj svetovalec v službi vlade za razvoj.

Popovič je glede plač zdravnikov opozoril, da se lahko zgodi, da bodo zaradi neustrezne ureditve plačevanja zdravnikov vrhunski strokovnjaki začeli odhajati v tujino. Plača zdravnika z največjim možnim številom napredovanj je namreč primerljiva s plačo župana majhne občine, je opozoril. Navedel je, da se plača zdravnika z vsemi napredovanji za redno delo giblje med 615.000 in 630.000 tolarji bruto, županske plače pa se začnejo pri 750.000 tolarji bruto in sežejo tja do enega milijona tolarjev.