Bručan zavrača očitke

Javni očitki predlogu zakona o koncesijah so demagoški, neresnični in namenoma zavajajo javnost, da zakon ne bi bil sprejet. Edini cilj kritikov zakona je pridobivanje političnih točk, ocenjuje minister za zdravje Andrej Bručan. Zakon bo v javni razpravi do 31. januarja in ga bo mogoče še spremeniti v določenih točkah, a že sedaj upošteva direktive Evropske unije in je podlaga za prilagoditev zdravstvenega sistema zahtevam, ki jih ima na tem področju EU.

V koordinaciji zdravniških organizacij - zbornice, sindikata in društva - so namreč ministra za zdravje prosili, naj javno razpravo o predlogu zakona o koncesijah in o svobodnih zdravnikih specialistih podaljša do 15. februarja. Dokument je namreč zelo kompleksen, organizacije pa želijo pripraviti celovit predlog za njegovo dopolnitev, je poudaril predsednik zdravniškega sindikata FIDES Konrad Kuštrin.

''Predlog zakona o koncesijah nikakor ne posega v pravice zavarovancev in zdravstvenega zavarovanja, niti ne bo podlaga za razslojevanje prebivalstva. Ne pomeni dodatnega plačevanja storitev iz zdravstvenega zavarovanja, sploh pa ne pomeni odprodaje družbenega premoženja,'' je še poudaril Bručan. Po njegovem mnenju gre za podtikanja, ki nimajo nobene osnove.

Predsedniki Zdravniške zbornice Slovenije, FIDES in Zdravniškega društva, Vladislav Pegan, Kuštrin in Pavel Poredoš so na skupni novinarski konferenci poudarili, da je zakon o koncesijah potreben, sedanji predlog pa je po njihovem mnenju pomanjkljiv. Obžalovali so, da kot stanovske organizacije niso mogli sodelovati že pri pripravi zakonskega predloga, poudarjajo pa, da je zakon potreben.

Pegan je kot prvo opozoril, da še tako dober zakon ne bo mogle zaživeti, če pred tem ne bo vzpostavljena javna zdravstvena mreža. Ko bo namreč določeno, koliko zdravnikov katere specialnosti je potrebnih in kje, bo slovensko ozemlje lahko tudi enakomerno pokrito z zdravniki, je poudaril Poredoš. V Sloveniji so namreč še vedno območja s slabo pokritostjo z zdravniki, to pa bi lahko ob izdelani zdravstveni mreži končno odpravili - tudi s pomočjo koncesionarjev, je prepričan Poredoš.

Kuštrin je poudaril, da država "ne sme pozabiti" na zdravnike, ki bodo ostali v javnem sektorju in da se bo morala bolj zavzeti za ureditev plač zdravnikov kot javnih uslužbencev. Če bodo plače zdravnikov v javnih zavodih urejene, bo namreč po njegovem prepričanju tudi manj interesa za koncesije.

V zdravniških organizacijah so zadržani tudi do dela zakonskega predloga, ki ureja status svobodnega zdravnika specialista. Kuštrin ta del zakona ocenjuje kot najšibkejšega in meni, da bi bolj sodil v zakon o zdravniški službi - pripomba, ki so jo izrekli že v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva. Predsednik FIDES meni, da bo treba ta del zakona še dodelati, saj je status svobodnega zdravnika specialista zelo pomemben za usodo sekundarne in terciarne ravni.

Minister se ne strinja z očitkom, da bo zdravstvo po novem tržna dejavnost. Kot je povedal, ne gre za noben vstop gospodarstva na področje zdravstvenih storitev, pač pa za pospešeno javno-zasebno partnerstvo. Ta partnerstva so za delovanje zdravstvenega sistema zelo pomembna. Za zdravstvo predstavljajo ne samo dobro obliko delovanja, ampak tudi svež kapital, hkrati pripeljejo do bolj učinkovitega in smotrnega poslovanja. Privatizacije javnega zdravstva pa predlog zakona sploh ne ureja, zato je očitek o divji privatizaciji neutemeljen in neupravičen, je poudaril Bručan.

Minister se sicer strinja z ocenami, da bo treba zagotoviti nadzor nad delovanjem koncesionarjev. Po njegovem mnenju bo v tej točki potrebno v prihodnje nekaj narediti, saj nadzor ni bil zadosten niti v njegovem mandatu niti v mandatu prejšnjih ministrov. Minister zato napoveduje povečanje finančnega nadzora, ki ga izvaja ZZZS, strokovnega nadzora, ki je v rokah Zdravniške zbornice Slovenije, in upravnega nadzora, ki ga izvaja ministrstvo samo. Pri tem pa ne gre samo za nadzor nad zasebniki, ampak nad vsem delovanjem zdravstvenega sistema, je poudaril minister.

Razpravo o predlogu zakona o koncesijah bo ministrstvo podaljšalo do 31. januarja, je znova spomnil. Prepričan je, da je en mesec razprave dovolj, vendar pa bo po njegovem mnenju trajala tudi po omenjenem datumu, saj je treba zakon še uskladiti. Je pa zakon kar se Bručana tiče moderen in nekatere stvari ureja tako, da bo zdravstvo kakovostnejše ter da bodo ljudje s tem sistemom še bolj zadovoljni, kot so že sedaj.

Kaj pa cene zdravstvenih storitev?

Sicer pa zdravniške organizacije skrbi tudi ohlapno urejeno določanje cen zdravstvenih storitev. Poredoš je pojasnil, da jih skrbijo predvsem morebitni dumpinški pristopi kakih zdravnikov, ko bi se potegovali za koncesije. Če bi jih dobili na račun prenizkih cen, bi namreč to vplivalo na kvaliteto storitev in uporabljanih materialov pri takih zdravnikih, pravi Poredoš, ki je kot primer, kjer se to že dogaja, navedel Poljsko.

Zato se zdravniške organizacije zavzemajo za določitev nekega cenovnega minimuma, s katerim bo mogoče zagotoviti zadovoljive pogoje za bolnike, je danes poudaril pravni svetovalec FIDES Bojan Popovič. Vse tri stanovske organizacije sedaj pripravljajo celovit seznam rešitev k zakonskemu predlogu, je še povedal Poredoš.