Generalni direktorat Evropske komisije za transport in energijo je slovenskemu prometnemu ministrstvu danes že potrdil, da je izvajanje evropske carinske uredbe, na podlagi katere je Slovenija omejila prevoz blaga za prevoznike iz tretjih držav, med njimi Hrvaške, v carinskem območju EU pravilno. Ravnanje Hrvaške, ki je podoben ukrep uvedla proti Sloveniji, pa so ocenili kot enostransko.
Na hrvaškem prometnem ministrstvu so povedali, da lahko hrvaški avtoprevozniki v trinajstih državah članicah evropske unije vozijo brez omejitev z meddržavnimi dovolilnicami. Odgovor direktorata za transport in energijo pa je jasen. "Po mnenju direktorata so direktivo dolžne izvajat tudi vse ostale članice EU. Tukaj ni nobenih izjem," razlaga Matjaž Vrčko z ministrstva za promet.
Skrivnosti kabotaže, ki so jo zlorabljali hrvaški prevozniki
V Bruslju je bilo moč pri različnih virih povsem neuradno izvedeti, da se v ozadju tovornjakarskega spora skriva vprašanje kabotaže. Hrvaški prevozniki naj bi namreč to storitev - gre za prevoz blaga prevoznika iz tretjih držav med članicami EU - opravljali iz Slovenije v druge članice EU, za kar pa dovoljenja nimajo.
To je danes potrdil tudi predsednik GIZ Transport Emil Milan Pintar, ki je na novinarski konferenci prometnega ministrstva, na kateri so sicer predstavili reševanje perečih težav slovenskih avtoprevoznikov, poudaril, da je sredin zaplet povzročila prav prepoved kabotaže. Nanjo so slovenski avtoprevozniki po Pintarjevih besedah pristojne opozarjali že pol leta, pa se ni nič zgodilo. "Ves čas smo dobivali odgovore, da kabotaže ni, reakcija Hrvatov, češ da jih želi Slovenija zdaj prizadeti v ogromnem obsegu, pa kaže, da se je ta res izvajala."
Ni večjih zastojev
"Razmere se počasi umirjajo, še vedno pa so zapleti z dovolilnicami," je povedal Pintar. "Seveda pa je bila slovenskim avtoprevoznikom na Hrvaškem povzročena določena gospodarska škoda," je še dejal.
Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje sicer danes zaradi zadnjih hrvaških ukrepov glede dovolilnic za slovenske avtoprevoznike ne beležijo nikakršnih zastojev, so povedali v carinski izpostavi na tem mejnem prehodu. Kot dodajajo, je promet tovornih vozil redek in poteka normalno.
Ozadje tovornjakarske "vojne"
Hrvaški avtoprevozniki lahko prevoze znotraj EU opravljajo le na podlagi mednarodnih dovolilnic CEMT, kar je v skladu z evropsko direktivo o prevozu blaga. Prevozi hrvaških avtoprevoznikov znotraj carinskega območja EU so dovoljeni proti plačilu začasne carine za uvoz vozila, s čimer pa se Hrvati ne strinjajo.
Hrvaški tovornjakarji so v preteklosti zlorabljali meddržavne slovensko-hrvaške prometne dovolilnice in kršili evropsko zakonodajo. Meddržavne dovolilnice lahko hrvaški prevozniki uporabljajo le, če tovor prevažajo izključno med Slovenijo in Hrvaško ter drugimi državami, nečlanicami EU.
Ker so Hrvati z nizkimi cenami prevozov in brez ustreznih dovoljenj prevzemali posle evropskim prevozniški podjetjem, je Slovenija na svoji južni meji, ki je hkrati tudi zunanja meja EU, začela dosledno nadzorovati izvajanje evropske uredbe o prevozu blaga za prevoznike iz tretjih držav. Med temi državami nečlanicami EU je tudi Hrvaška, kar pa je med hrvaškimi prevozniki povzročilo buren odziv.
Hrvaška je včeraj kot odgovor na dosledno izvajanje evropske uredbe uvedla protiukrepe za slovenske avtoprevoznike, kar je slednjim na meji povzročalo številne težave.
V sindikatu avtoprevoznikov menijo, da je Hrvaška ravnala enostransko in nepremišljeno. "Pričakovali smo takšen odgovor in ponavljam, da obžalujem, da je Hrvaška zaostrila zadevo in jo postavlja na nacionalistično stran. Takšen ukrep je bil popolnoma nepotreben," je izjavil Štefan Kocijančič s sindikata avtoprevoznikov.
Kako bo s plačili visokih kazni?
Prevozniške organizacije - interesni združenji Transport in Intertransport, Sindikat avtoprevoznikov Slovenije ter stanovskih združenj pri obrtni in gospodarski zbornici - so že v začetku meseca opozorile na nevzdržne razmere na področju cestnega blagovnega prometa in jih strnile v osem zahtev. Obenem so zagrozile, da bodo izvedle proteste, če se ne bo nič spremenilo.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Vinko Gorenjak pa je dejal, da si kljub prepričanju o zakonitem delovanju prekrškovnih organov ne zna predstavljati, kako lahko nek samostojni avtoprevoznik, ki je naredil formalni prekršek, plača kazen v višini šestih milijonov tolarjev. "Ne morem dati jasnih odgovorov, kako bo naprej, vendar naj bo ta del odgovora na nek način znak nadaljnjega razpletanja dogodkov," je dejal.
Spomnimo, da so sodu dno izbile prav večmilijonske kazni, ki so jih policisti izrekli po Pintarjevih podatkih vsaj štirim prevoznikom (trem po dva milijona in enemu kazen v višini šestih milijonov) zaradi napak v zvezi z zahtevanimi papirji, ki niso v ničemer ogrožale varnosti prometa.
Zaradi tega so prevozniki že v začetku meseca zahtevali moratorij na veljavnost tistih določil zakonov, ki omogočajo policistom izrekanje takih kazni in znižanje že izrečenih kazni na največ pol milijona tolarjev. Hkrati so zahtevali podatke, kako je s tovrstnim kaznovanjem tujih prevoznikov, saj, tako Pintar, po njihovih podatkih tujih voznikov na podlagi teh določb ne kaznujejo. Odgovore naj bi sicer po današnjih zagotovilih odgovornih dobili.
