Poročilo o neravnovesjih: Slovenijo čaka nov temeljit pregled

Evropska komisija je v poročilu o gospodarskih neravnovesjih opredelila 16 držav, ki potrebujejo poglobljen pregled. Med njimi je znova tudi Slovenija. A komisija v poročilu ocenjuje, da je Slovenija v zadnjih mesecih pospešila reforme, pomembne za odpravo neravnovesij, in da dosega ključen napredek v bančnem sektorju.

Slovenija je poleg Španije edina, za katero je komisija doslej ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a svoje korektivne roke še ni stegnila – postopka proti državi še ni sprožila.

Tako se je odločila zaradi "ambicioznega" proračunskega načrta in načrta reform, pojasnjuje komisija v današnjem poročilu, v katerem še izpostavlja, da pozorno spremlja izvajanje načrtovanih reform in priporočil, ki jih je dobila Slovenija. "To spremljanje kaže, da je bil v zadnjih mesecih pospešen tempo strukturnih reform, pomembnih za odpravo neravnovesij, in da se na področju bančnega sektorja dosega ključen napredek," piše v poročilu.

Slovenijo sicer zdaj čaka še en poglobljen pregled. S to poglobljeno analizo, ki bo predvidoma objavljena februarja ali marca, bo komisija ocenila, ali se presežna neravnovesja zmanjšujejo ali ostajajo, ter presodila, ali bo treba sprožiti postopek.

V okviru postopka, korektivne roke tega procesa, komisija najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa lahko državi naloži 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda kazni.

Med 16 državami, ki morajo na temeljit pregled, so poleg Slovenije še Španija, Francija, Italija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Hrvaška pa tudi Luksemburg in Nemčija. 

V petek sledi pomembnejši test

Uvod v teden bruseljskih ocen ukrepanja članic je bila jesenska gospodarska napoved, objavljena minuli torek, ki evropskemu gospodarstvu obeta postopno okrevanje, za Slovenijo pa kaže, da bo potonila še globlje v recesijo – z enoodstotnim padcem bruto domačega proizvoda (BDP) bo prihodnje leto poleg Cipra edina v Uniji še vedno v recesiji.

Tudi v Bruslju kljub črnogledi gospodarski napovedi ocenjujejo, da se Slovenija še lahko izogne programu pomoči, če bo še naprej odločno izvajala strukturne reforme in učinkovito ukrepala za sanacijo bančnega sektorja. Poudarjajo, da ima država vse pogoje za to, da se sama izkoplje iz težav, če bo držala vajeti trdno v svojih rokah.

Drugi, pomembnejši del bruseljskega izpita, sledi v petek, ko bodo objavili ocene predlogov proračunov članic območja z evrom ter ukrepanja za odpravo presežnih javnofinančnih primanjkljajev. To bo ogledalo Sloveniji v pričakovanju razkritja bančne luknje, ki bo odločilna pri tem, ali bo potrebovala finančno pomoč. V tem času je vsaka ocena iz Bruslja pomembno znamenje za finančne trge.

Slovenija je res med državami, ki bodo ta teden v središču pozornosti, a po neuradnih napovedih ni pričakovati dramatičnih ocen, saj komisija v pričakovanju izida pregleda slovenskih bank ne želi posredovati negativnih sporočil finančnim trgom.

Tudi na splošno v Bruslju poudarjajo, da bodo tokratne ocene le mnenja, novih postopkov proti članicam ali predlogov za kazni pa ni pričakovati.