Evropska komisija je tako postopke zaradi nespoštovanja pravnega reda EU v povezavi s prenosom spremenjene direktive o energetski učinkovitosti poleg Slovenije sprožila še proti Belgiji, Bolgariji, Danski, Nemčiji, Estoniji, Irski, Grčiji, Španiji, Franciji, Hrvaški, Italiji, Cipru, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Madžarski, Malti, Nizozemski, Avstriji, Poljski, Portugalski, Romuniji, Slovaški, Finski in Švedski. Izjema je tako le Češka.
Komisije namreč pravočasno, to je do 11. oktobra 2025, niso obvestile o prenosu določil poleti 2023 sprejete direktive v nacionalno zakonodajo, so sporočili iz Bruslja. Države imajo zdaj dva meseca za odgovor in zaključek prenosa direktive, v nasprotnem primeru bo sledil drugi opomin.
Direktiva med drugim vsebuje zavezujoč cilj, po katerem bodo morale članice unije prek nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov z ukrepi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter v različnih sektorjih do leta 2030 zagotoviti skupno zmanjšanje končne porabe energije v EU za 11,7 odstotka glede na pričakovano porabo v letu 2020.
Države članice bodo tako morale končno porabo energije do leta 2030 zmanjšati v povprečju za 1,5 odstotka letno. Pri tem bo moral letni prihranek v obdobju do konca leta 2025 znašati 1,3 odstotka, nato pa se bo moral postopno povečevati do 1,9 odstotka do konca leta 2030.
Ukrepi bodo morali posebej pokrivati javni sektor, ki bo moral svojo končno porabo energije vsako leto zmanjšati za 1,9 odstotka. Države bodo morale tudi zagotoviti, da bo vsako leto v skoraj ničenergijske stavbe ali v stavbe z neto ničelnimi emisijami prenovljenih vsaj tri odstotke javnih stavb. Direktiva predvideva tudi vzpostavitev pisarn, kjer bodo po načelu vse na enem mestu ljudem in podjetjem na voljo nasveti in podpora za krepitev energetske učinkovitosti.
Proti Italiji pa so v Bruslju s prvim opominom sprožili postopek zaradi nespoštovanja evropskega kodeksa elektronskih komunikacij in direktive o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve iz leta 2002.
Komisija je namreč presodila, da Italija ni v zadostni meri ukrepala, da bi odpravila škodljive motnje, ki jih italijanske FM radijske postaje povzročajo na območjih sosednjih držav - Slovenije, Hrvaške, Francije in Malte. Te motnje so ponekod tako močne, da nacionalnim radijskim postajam onemogočajo uporabo radiofrekvenčnega spektra za predvajanje lastnega programa.
Kljub dolgoletnim prizadevanjem, tudi na slovenski strani, da bi Italija to problematiko uredila, zahodna slovenska soseda tega po presoji komisije ni naredila. Zdaj mora ustrezno odgovoriti v dveh mesecih, sicer bo sledil drugi opomin.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.