Boštjančič: pristop EU k razvoju kapitalskih trgov ugoden za Slovenijo

Razvoj kapitalskih trgov je za Slovenijo prednostna naloga, saj obseg razpoložljivih finančnih sredstev ne bo mogel zadostiti vsem potrebam, je v izjavi za medije ob robu konference o spodbujanju rasti evropskih kapitalskih trgov v Ljubljani, ki jo je pripravilo ministrstvo za finance, dejal Klemen Boštjančič.

"Slovenija kot zelo bančno usmerjeno gospodarstvo zamuja vrsto priložnosti, ki jih ponuja kapitalski trg, zato je vlada to področje že na začetku mandata umestila med prednostna," je poudaril. Med ukrepi je izpostavil leta 2023 sprejeto strategijo razvoja kapitalskega trga, ki jo po njegovih besedah vse od takrat intenzivno implementirajo.

Najnovejši korak v smeri razvoja tega področja je po njegovih besedah junija uveljavljeni zakon o individualnih naložbenih računih, ki je prinesel novo obliko dolgoročnega varčevanja za fizične osebe. "Kar nekaj držav nas že sprašuje o izkušnjah in prosi za pomoč pri podobnih projektih, ki se jih lotevajo," je povedal.

Poudaril je, da so načrti Evropske komisije na tem področju popolnoma usklajeni s prednostnimi nalogami Slovenije. To je pozdravila tudi komisarka Maria Luis Albuquerque. "Gre namreč za skupen projekt. Varčevalna in naložbena unija je zasnovana tako, da bo koristila vsem državljanom in vsem podjetjem v Evropi," je poudarila.

Evropska unija je lahko po njenih besedah na tem področju uspešna samo, če bodo njene članice enotne, podporo pa bodo poleg odločevalcev zagotovili tudi drugi deležniki. Kot je pozvala na okrogli mizi v sklopu konference, bi morali biti bolj povezani in razumeti, da kar je dobro za unijo kot celoto, je dobro tudi za posamezno državo članico. "Razvoj enotnega kapitalskega trga ponuja ogromno priložnosti, od katerih ima lahko korist sleherni državljan EU," je poudarila.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi hrvaški minister za finance Marko Primorac, ki je kot glavne ovire na poti do dobro razvitega enotnega evropskega kapitalskega trga izpostavil strukturne, zgodovinske in kulturne. Strukturne po njegovih besedah predstavljajo razlike v zakonodaji med posameznimi državami. "Prizadevati bi si morali za zakonodajni okvir, ki bi posameznim kapitalskim trgom omogočil delovati kot celota," je pozval.

Največja zgodovinska ovira je po njegovih besedah dejstvo, da so Hrvatje zelo naklonjeni bančnim depozitom. "Tukaj bi pomagala že sprememba miselnosti majhnega deleža ljudi," je prepričan. Estonski minister za finance Jürgen Ligi je ob tem izpostavil pomen dolgoročne strategije in premišljenega ozaveščanja državljanov.

Na pomanjkljivo razumevanje kot potencialno težavo je opozoril tudi direktor bruseljskega inštituta Bruegel Jeromin Zettelmeyer. Nekatere države se zelo zanašajo na določen nacionalni pristop na področju kapitalskih trgov, zato je razumljivo, da jih je strah predati del nadzora, kar bi se zgodilo z unijo kapitalskih trgov, je dejal.

"Ne gre le za zakonodajo na področju kapitalskih trgov, temveč tudi na povezanih področjih, kot sta zdravstveno in pokojninsko zavarovanje," je poudaril. Pozval je k decentralizaciji operacij, medtem ko bi odločanje ostalo centralizirano.