FOTO: Od staroste slovenske politike so se v Bohinjski Bistrici poslovili z vojaškimi častmi

V Bohinjski Bistrici so na pogrebu, ki se ga je udeležilo več sto ljudi – med njimi poleg družine in prijateljev tudi državni vrh in več politikov z lokalne in državne ravni – z vojaškimi častmi pokopali starosto slovenske politike Franceta Bučarja. 

Žaro v spremstvu gardistov so okoli 16.30 položili v grob na pokopališču ob cerkvi v Bohinjski Bistrici ob igranju pesmi Domovini, pred tem pa so zadonele tudi salve. Simbole – med njimi odlikovanja, slovensko zastavo in Bučarjevo sliko – so nato izročili Bučarjevim svojcem.

V govorih poudarjali Bučarjevo pokončno držo, pravičnost in prispevek k osamosvajanju države

Različni govorci so na obredu poudarili predvsem Bučarjevo pokončno držo, pravičnost in njegov prispevek k osamosvajanju Slovenije.

Predsednik republike Borut Pahor ga je v nagovoru označil za narodnega buditelja in voditelja. "Toliko ste nam pustili za nazaj in dali misliti za naprej, da boste vselej narodni navdih," je dejal v poslednjih besedah Bučarju.

Pahor je v svojem nagovoru spomnil na Bučarjev nagovor skupini študentov sredi 80. let prejšnjega stoletja, v katerem je poudaril nujnost družbenih sprememb in najavil slovensko politično pomlad.

Bučar je bil po Pahorjevih besedah eden od ustanovnih očetov naše države, ki je hotel videti in delati velike zgodbo. "Zgodbo o svobodnejši in boljši družbi. Zgodbo o Slovencih kot suverenem narodu, ki naj bo gospodar lastne usode. Zgodbo o povezani Evropi, svobodnih narodov. Zamisliti si je znal veliko zgodbo. In premočrtno, skoraj trmasto jo je vodil do srečnega konca," je ocenil Pahor.

Po njegovih besedah je lahko Bučar vtisnil močan osebni pečat preporodu v demokratično družbo in samostojno državo, "ker je bil vizionar in pogumen človek". "Ni bil samo izjemna osebnost, temveč v teh prelomnih časih tudi nenadomestljiva. Za vse večne čase bo ostal v kolektivnem spominu kot ena najpomembnejših slovenskih zgodovinskih osebnosti in ena redkih moralnih avtoritet svojega časa," je ocenil Pahor. Kot je prepričan, Bučar s svojim sporočilom nagovarja tudi našo sedanjost in prihodnost, za kar se mu je tudi zahvalil.

Ekonomist Jože Mencinger je o Bučarju spregovoril predvsem kot o svojem učitelju in prijatelju, ki ga je spoznal na ljubljanski pravni fakulteti. "Bil je slab politik," je dejal Mencinger in pojasnil, da tako ocenjuje, ker "kar mu je bilo včeraj modro, se naslednji dan ni spremenilo v zeleno, ker je tako mislila večina". Po Mencingerjevih besedah se je Bučar najbolje počutil kot upornik z razlogom ali brez, kot človek, ki ga niso marali niti na levi niti na desni, kot je sam mnogokrat povedal.

Mencinger je spomnil tudi na njune skupne obiske hribov in pogovore, v katerih sta, kot je dejal, premlevala tisto, kar sta mislila, da je šlo prav in kar narobe. "Sam sem izgubil učitelja in vzornika, ostaja pa mi zavest, da sem bil njegov prijatelj," je dejal.

Moralna in intelektualna avtoriteta je bil tudi za svojo družino

Tudi ena od Bučarjevih vnukinj se je v svojem nagovoru spomnila stvari, ki so jih počeli skupaj. Kot vnuki so dedka videli kot nekoga, "ki smrtno resno jemlje poročila in branje časopisa", je pa z njimi reševal tudi naloge v Cicibanu in jih peljal na izlet v hribe in na smučanje.

Spraševali so ga tudi o pomembnih dogodkih, ki pa jih je, kot je dejala, vselej pripovedoval kot zabavne zgodbice. "Moralna in intelektualna avtoriteta, ki jo je predstavljal javnosti, je bil tudi za nas," je dejala vnukinja in poudarila, da je imel Bučar vedno trdna načela in da jim je s svojim načinom življenja sporočal, da človek od svojih načel ne sme odstopiti.

Mašo vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar

Po nagovorih pred vežico je sledila mašna slovesnost v tamkajšnji cerkvi, ki jo je v somaševanju z več duhovniki vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Med drugim je dejal, da je Bučar kot kristjan iskal resnico in se po svojih najboljših močeh zavzemal za pravičnost in iskrenost.

Teolog in filozof frančiškan Edvard Kovač pa je v nagovoru ob koncu maše o svojem prijatelju Bučarju dejal, da je bil pokončen človek – kakor da bi v njegovem življenju odsevale gore bohinjskega kota, ki so bedele nad njegovim otroštvom in nakazovale njegov smeli značaj. Bučar je bil po njegovih besedah pravičen, tako do naroda, za katerega je živel in mu je privoščil svojo samostojnost, kot do svojih dragih in do vsakogar, saj da je "zahteval pravico za vsakega človeka in s tem vzpostavljal demokratično družbo". "Za to svojo pravičnost je moral trpeti in marsikaj prestati," je še spomnil Kovač.

Gardisti Slovenske vojske so sicer že dopoldne pred vežico prinesle vence najvišjih predstavnikov države, pogreb z vojaškimi častmi spremlja častna enota Slovenske vojske, igra pa tudi orkester Slovenske policije.

'Bil je svetovljan, a je ohranjal tisto pristno, posebno in redko domačnost'

Predsednik DZ Milan Brglez je na seji ob smrti Franceta Bučarja poudaril, da v njegovi bližini beseda Slovenec ni bila prazna, ampak je v njem gorela tako kot želja umestiti državo v EU. Ravno to, da si je drznil misliti in misli povedati na glas, je bilo tisto, kar je Bučarja, majhnega po postavi, naredilo velikana v mislih in dejanjih, je dejal.

Kot je dejal Brglez, je Bučar ne samo postavljal to državo, verjel vanjo in ji bil zvest do zadnje ure, ampak je s svojim življenjem, udejstvovanjem in nasploh s svojim življenjskim pričanjem in prepričanjem živel za slovenstvo in slovenskost.

Po Brglezovih besedah je bil Bučar kot klen Gorenjec trmast in vztrajen, a ni bil trmoglav. "Bil je svetovljan, a je ohranjal tisto pristno, posebno in redko domačnost," je dejal. Po njegovih besedah si je upal "upreti sistemu, v katerega ni verjel, in s tem tvegal vse".

Ob tem je Brglez spomnil na Bučarjeve besede ob konstituiranju prve demokratično izvoljene skupščine Republike Slovenije: "S konstituiranjem te skupščine lahko smatramo, da se je končala slovenska državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila celega pol stoletja".

Med kolegi je bil znan tudi po iskrenosti. "In četudi je bila ta včasih za marsikoga boleča, je bila po njegovem mnenju nujna, kajti brez resnice in resničnih dejstev ne moreš delati v korist ljudi," je dejal predsednik DZ.

Po njegovih besedah je najvišja in najpomembnejša značilnost, ki jo Bučarju zlahka pripišemo, domoljubje. "Ljubezen do lastne države. Ljubezen do svoje preteklosti, zgodovine, a tudi odgovornost, ki jo imamo, če si lastno državo vzpostavimo," je pojasnil.

Toda Bučar je po Brglezovih besedah vedel, da Slovenija kot država izven tokov modernih mednarodnih integracij sama ne more preživeti. Ob tem je navedel Bučarjeve besede iz leta 1990, da lahko vse več svojih interesov uresničujemo le na nadnacionalni ravni in v odprtem sodelovanju v najširšem družbenem prostoru, ne pa le v okviru svoje lastne države.

Leta pozneje je Bučar po Brglezovih besedah občasno resignirano in kritično ugotavljal, da pot, po kateri hodimo, ni pot, ki smo si jo začrtali ob osamosvojitvi, in ni pot, za katero so naši sodržavljani in sodržavljanke glasovali na plebiscitu leta 1990. Kot sklepa Brglez, bi Bučar danes najverjetneje rekel, da Evropa ni dorasla konceptu, ki ga je vseskozi zagovarjal v Panevropskem gibanju, to je, da mora biti Evropa odprta družba, ki daje možnosti in priložnosti za napredovanje, predvsem pa, da mora biti solidarna.

Kot je še dejal predsednik DZ, je bil Bučar tudi nezamerljiv. "Ker je vse povedal naravnost, se v njem niso kuhale zamere," je pojasnil Brglez. "Četudi je včasih ugotavljal, da 'ni primeren ne za leve ne za desne', so ga sprejemali prav vsi - levi in desni. In to je tisto, kar ga je v slovenskem političnem sistemu delalo nadčasnega in ga postavljalo nad vsakodnevne razprtije," je poudaril Brglez.

Državljani in državljanke Slovenije bi morali po Brglezovih besedah Bučarja večkrat poslušati in predvsem bolj slišati.

"S svojimi stališči in dejanji, predvsem pa s svojo nezlomljivo bohinjsko pokončnostjo se je vpisal v zakladnico slovenskega naroda," je prepričan Brglez. Bučarjevo ime bo po njegovih besedah za vedno povezano z nastankom slovenske države, kot bodo njegovi razmisleki za vselej del slovenske politične ideje in razmišljanja o tem, kakšen model razvoja naj Slovenija privzame.

Bučar po njegovih besedah od nas zahteva, da "dokončno udejanjimo vse to, kar so ob plebiscitu od oblastnikov pričakovali naši sodržavljani in sodržavljanke". "Ubraniti in ohraniti moramo državo, ki je izšla iz večstoletnega boja ter dosegla višek svojega razvoja 25. junija 1991. Ohraniti in razviti moramo državo, na katero bo ponosen sleherni sodržavljan in sodržavljanka. Odgovorni smo zato, da udejanjimo idejo, katere nosilec je bil tudi dr. France Bučar, idejo enotnosti slovenskega naroda, ki bo namesto razlik iskal sličnosti, namesto razdora sodelovanje," je še poudaril Brglez.

Umrl v 93. letu starosti

Bučar, ki je veljal za starosto slovenske politike in je leta 1992 prejel tudi zlati častni znak svobode RS, je umrl v 93. letu starosti. Številni so ob tem izpostavili njegov izjemen prispevek k suverenosti Slovenije ter pomen njegove kritične misli za politiko in družbo.