Cerar: Hrvaška dejanja so obžalovanja vredna

Hrvaški premier Zoran Milanović je danes slovenskemu premierju Miru Cerarju poslal pismo, v katerem ga je obvestil o zadnjem dogajanju, da odstopajo od arbitražnega sporazuma, ker je postopek kompromitiran.

A da ''te poteze ne smejo biti nepremostljiva ovira v iskanju rešitve za mejno vprašanje,'' je še, kot so objavili na spletni strani hrvaške vlade, zapisal Milanović.

Cerarju je predlagal sestanek, na katerem bi razpravljala o ''skupnih korakih'' v reševanju bilateralnega spora na nekem drugem mednarodnem forumu. Milanović je pripravljen tako organizirati sestanek kot nanj tudi priti v Slovenijo.

Cerar: Arbitražni sporazum je in ostaja edina veljavna pravna podlaga za reševanje vprašanja meje

Cerar je na pismo tudi že odgovoril. Poudaril je, da so ta hrvaška dejanja ''obžalovanja vredna, saj so v nasprotju z arbitražnim sporazumom in zanje ni nikakršne mednarodnopravne podlage''. Dodal je, da ''Vlada Republike Slovenije v celoti zavrača argumente, s katerimi Republika Hrvaška utemeljuje ta dejanja. Arbitražni sporazum je in ostaja edina veljavna pravna podlaga za reševanje vprašanja meje med državama''.

Cerar še pričakuje, da bo v kratkem imenovan novi hrvaški arbiter in da bo tribunal nato kmalu odločal o nadaljnjem poteku arbitražnega postopka.

''Drži, da sta Slovenija in Hrvaška zaveznici in partnerki v EU in NATO, pri čemer moram pripomniti, da prisluškovalne afere in enostransko odstopanje od dogovorov in ratificiranih mednarodnih pogodb niso v prid temu zavezništvu in partnerstvu,'' je še sporočil Cerar, ki upa, ''da bo Republika Hrvaška ponovno razmislila o svojih stališčih glede arbitražnega postopka in uskladila svoje ravnanje z mednarodnim pravom, sprejetimi sporazumi in načeli dobrososedskih odnosov''.

Cerar se bo z veseljem odzval na povabilo na sestanek, a ne zato, ''da bi – kot v svojem današnjem pismu navaja hrvaški premier – razpravljala o bodočih skupnih korakih v predložitvi našega bilateralnega problema pred ustrezen mednarodni forum''. To smo namreč že storili, je v svojem odgovoru navedel slovenski premier in pojasnil, da je ta forum ''arbitražni tribunal, ki nadaljuje z delom in je edini forum, ki bo o tem vprašanju sprejel odločitev, pravno zavezujočo za obe strani, v skladu z arbitražnim sporazumom in mednarodnim pravom''.

Cerar je hrvaškemu kolegu še predlagal, da, ne glede na to, kje se sestaneta, to storita takoj po tem ko bo arbitražni tribunal odločil o nadaljnjem poteku arbitražnega postopka.

Kosorjeva ostro nad Pahorja

Hrvaška poslanka in nekdanja premierka Jadranka Kosor je danes očitala slovenskemu predsedniku in nekdanjemu kolegu Borutu Pahorju, da v četrtkovi poslanici ni omenil, da je vzrok za neuspeh arbitražnega postopka na slovenski strani. Med drugim je ocenila, da Pahor po nepotrebnem dramatizira.

"Glede na to, da je Borut Pahor na položaju predsednika Slovenije, mi je razumljivo, da zaradi notranjepolitičnih potreb ne omenja dejstva, da so prav oni vzrok propada arbitraže, kar je velik problem. Ni povedal ene same besede glede tega in se sprašujem, kako bi bilo, če bi hrvaška stran storila enako. Prepričana sem, da bi se odzval zelo ostro, ker ga kot takšnega tudi poznam," je izjavila Kosorjeva za hrvaški novičarski tportal.hr.

Soglašala pa je s Pahorjevo oceno, da so odnosi med Hrvaško in Slovenijo znova na križišču, a poudarja, da "nihče ne more prisiliti Hrvaške, naj gre po razriti poti, za katero upravičeno domneva, da je minirana in da ne vodi nikamor".

Pahor je v četrtkovi poslanici na predvečer šeste obletnice njunega srečanja na dvorcu Trakošćan, s katerim so odprli pot podpisu arbitražnega sporazuma, dejal, da arbitražno sodišče nima boljše alternative.

"Edina rešitev je spoštovanja pravnega redu in mednarodnega prava ter neodvisno sodišče," navaja danes besede Kosorjeve tportal.

Ob tem spomni, da sta Hrvaška in Slovenija enakopravni članici Evropske unije in se kot taki lahko dogovorita za reševanje spora na Meddržavnem sodišču v Haagu.

"Malo je znano, da je Hrvaška hotela na to sodišče od samega začetka, a je Slovenija vztrajno zavračala in nas izsiljevala z vstopom v EU. Medtem so se razmere spremenile," je dejala bivša predsednica hrvaške vlade, ki je s Pahorjem leta 2009 podpisala arbitražni sporazum in s tem dosegla umik slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU.

Kosorjeva meni, da so Pahorjeve besede o sprožitvi "procesa negativne spirale z nepredvidljivimi in neželenimi posledicami ne le za dvostranske odnose, temveč za mir in stabilnost v tem delu Evrope", brez potrebe dramatične in ostre. Pojasnila je, da članici EU in zaveznici v Natu zagotovo ne bosta v vojni.

"Izgubili smo zaupanje, ki smo ga trudoma gradili. Edini izhod je v slovenskem priznanju krivde za tisto, kar se je zgodilo, ter skupna pot na Meddržavno sodišče," je še povedala Kosorjeva.

Med sredino razpravo o izstopu Hrvaške iz arbitražnega sporazuma v saboru je med drugim dejala, da so bila pogajanja med Pahorjem in njo leta 2009 pogosto zelo težavna in negotova, za razliko od idilične slike o njunih srečanjih, ki je bila predstavljena v javnosti.

Kot nesprejemljivo žaljive je kritizirala tudi številne izjave slovenskih uradnikov, češ da ne prispevajo k vnovični vzpostavitvi zaupanja.

"Nove grožnje z blokadami kažejo, da se v Sloveniji marsikdo ni naučil, kaj je to evropsko obnašanje. Ne morejo nam groziti," je še izjavila Kosorjeva, ki je dodala, da so Slovenci z izsiljevanjem Hrvaške na poti v EU "šli vsem v Bruslju na živce".

Vukas: Sodišče je hotelo Hrvaški vzeti del morja

Po tem, ko je tako odločil že sabor, je včeraj še hrvaška vlada enoglasno sprejela odločitev, da začne postopek za prekinitev sporazuma. Odstopil pa je tudi član sodišča Budislav Vukas. Svoj odstop je v četrtek zvečer pojasnil za hrvaško radiotelevizijo HRT. Povedal je, da je to storil zaradi celotne situacije okoli arbitraže.

O podrobnostih ni mogel govoriti. "Lahko povem le, da je imelo sodišče namen Hrvaški vzeti del morja, proti čemur sem se najodločneje upiral," je povedal.

Vukas je dejal, da sodišče še ni sprejelo nobene dokončne odločitve, ter da je bilo predvideno, da bodo arbitražni sodniki do konca poletja podali mnenja o novem načrtu predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma.

Menil je, da med poletno razpravo lahko vpliva na določene zadeve, ki mu niso bile všeč, a se je potem odločil odstopiti, posebej po sredini odločitvi hrvaškega sabora, da bodo prekinili arbitražni postopek. Kot je dejal, je svoj odstop na sodišču pojasnil tudi z ravnanjem slovenske strani, ki je nezakonito komunicirala med arbitražnim postopkom.

"Sodišču sem napisal, da je vedenje slovenskega arbitra in predstavnice ministrstva za zunanje zadeve v nasprotju s pravili arbitražnega postopka. Jaz kot sodnik, imenovan s strani hrvaške države, se umikam. Moja država, ki me je imenovala na to mesto in katere državljan sem, se umika in to na nek način narekuje tudi moj umik," je povedal.

Kako se bodo zadeve nadaljevale, je vprašljivo, a je bilo predvideno, da bi decembra objavili odločitev, je še povedal. Po neuradnih podatkih, ki jih ima Vukas, naj bi arbitražno sodišče objavilo sodbo 17. decembra.

Vukas je presenečen tudi nad slovensko odločitvijo o imenovanju novega člana arbitražnega sodišča, predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu Ronnyja Abrahama. Meni, da je nenavadno, da je Slovenija izbrala tujca. "Državljanstvo sicer ne določa vedno obnašanja pravnika, a ni elegantno, da bosta zdaj dva od petih sodnikov Francoza," je dejal.

Hrvaška mora imenovati novega arbitra

Haško arbitražno sodišče je potrdilo informacije o Vukasovem odstopu z mesta predstavnika Hrvaške v arbitražnem svetu. Zdaj poziva Hrvaško, kakor je prejšnji teden Slovenijo, ko je zaradi prisluškovalne afere odstopil slovenski arbiter Jernej Sekolec, da v roku 15 dni imenuje novega arbitra, ne glede na to, da je Hrvaška vložila zahtevo za izstop iz arbitražnega postopka.

Če tega ne stori, bo to v njenem imenu storil Guillaume.

"Glede na mednarodno pravo je postopek izstopa iz mednarodne pogodbe zelo zapleten, tako da bo postopek prekinitve arbitražnega sporazuma verjetno potekal precej časa in nisem prepričan, da bo arbitražno sodišče ugasnilo, posebej glede na stališča EU," meni Vukas. Zato verjame, da bo Hrvaška novega arbitra vseeno imenovala. "Kdo pa to bo, se mi niti ne sanja," je še dejal.

"Raketa na temelje mednarodnega prava"

Davor Vidas, strokovnjak za mednarodno pravo, pa je v izjavi za HRT povedal, da je nekdanja agentka Simona Drenik "na temelje mednarodnega prava v imenu Slovenije izstrelila raketo".

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je sicer na seji vlade pokomentirala možnost, da bi Slovenija Hrvaški zaradi tega povzročala težave pri vstopu v schengensko območje . "Glede na to, da je Slovenija šla v to območje z identično težavo, kakor jo imamo mi, v tem pogledu formalnih preprek očitno ni. Še več, Hrvaška lahko, zmore in mora priti v schengensko območje", je sklenila.

Arbitražno sodišče deluje naprej

Slovenja pa medtem nadaljuje svojo zastavljeno pot. Predsednik DZ Milan Brglez je povedal, da bo arbitražno sodišče v vsakem primeru nadaljevalo svoje delo, tudi če Hrvaška v njem ne bo sodelovala. Sicer bo hkrati potekal postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma, a ta postopek samega sporazuma ne razveljavlja, je povedal. Namreč ko se arbitražno sodišče vzpostavi, deluje in države kasneje ne morejo sporazuma razvezati ali ne spoštovati njegovih odločitev, če jim ne odgovarjajo. To ni skladno s spoštovanjem do mednarodnega prava, zato bo sodišče nemoteno nadaljevalo svojo pot.

Nedovoljena komunikacije zdaj že bivšega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik pa ne bo pometena pod preprogo. Arbitražno sodišče bo glede afere namreč zaslišalo slovensko in hrvaško stran.