Svetlikove številke: Grožnje ali realnost?

Minister za delo Ivan Svetlik je po včerajšnjem posvetu vlade povedal, da bi neposredni stroški ob padcu pokojninske reforme po izračunih presegali 300 milijonov evrov.

SDS vladi očita pomanjkanje enotne metodologije

V SDS v današnjem sporočilu za javnost ugotavljajo, da nekateri ministri in predsednik vlade v javnosti brez ustreznih podlag navajajo različne ocene posledic, ki da jih bo prinesel padec pokojninske reforme. Tako minister Svetlik navaja, da bo padec reforme prinesel 300 milijonov evrov stroškov, medtem ko je minister za razvoj Mitja Gaspari pred časom govoril o 250 milijonih evrov negativnega finančnega učinka.

Navajanje različnih zneskov po ugotovitvah odbora za finance v strokovnem svetu SDS pomeni, da vlada ne razpolaga z enotno metodologijo za izračun finančnih učinkov reforme in finančnih učinkov morebitnega padca pokojninske reforme.

Ob tem v SDS ugotavljajo, da je pritisk na pokojninsko blagajno povzročila vlada sama. Predvsem nadpovprečno rastejo odhodki za starostne pokojnine, ki bi bili bistveno manjši, če se ljudje ne bi upokojevali zaradi "destruktivnih, pesimističnih in na strahu temelječih vladnih napovedi", menijo v SDS.

SNS nezadovoljna s strašenjem

Poslanci SNS pa obsojajo način dela vlade in strank vladne koalicije, ko poskušajo vplivati na odločitve volivcev na referendumu o novi pokojninski zakonodaji. Ti namreč, kot je v današnji izjavi za javnost zapisal poslanec SNS Bogdan Barovič, posredno prek medijev grozijo Slovenkam in Slovencem, da bodo v primeru nesprejetja pokojninske zakonodaje za ljudi oteženi pogoji za pridobitev potrošniških kreditov.

Take grožnje so "še ena črna pika na vladno politiko", meni Barovič, in dodaja, da kreditiranje prebivalstva nima nikakršne neposredne zveze s sprejemom pokojninske zakonodaje. V poslanski skupini SNS so prepričani, da je vlada in, kot navajajo, njen "politični konglomerat na najnižji točki svojega delovanja, ker se poslužuje groženj za dosego svojih ciljev".

LDS: Minister ni povedal nič novega

Minister Svetlik ni včeraj povedal nič drugega kot zgolj to, kar vsi že dolgo vemo, pravi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic. ''Ob sedanji demografski perspektivi Slovenije se nam bo pokojninski sistem zrušil, in to bi imelo resne družbene posledice. K temu, kar že dolgo vsi vemo, je dodal še oceno finančnih posledic in navedel tudi najverjetnejše vire, ki nimajo resne kratkoročne alternative.''

Sajovic ministrove izjave ne razume kot grožnjo. Kot grožnjo pa dojema ''zavajanje o tej izjemno zahtevni reformi, v katero se bivša vlada, po javnosti znanih pričevanjih ni drznila 'ugrizniti', saj je takratni predsednik vlade (pravilno) ocenil, da to ni javnomnenjsko oportuno.''

Sajovic tudi pravi, da tako obsežna reforma, kot je pokojninska, nikoli ne more biti usklajena s prav vsemi ''deležniki'' in hvali odgovorno politiko SLS, ki pod določenimi pogoji podpira reformo.

SLS: Svetlikove navedbe so realnost

V SLS se pridružujejo mnenju ekonomistov, ki poudarjajo, da mora Slovenija sprejeti strukturne reforme, začenši s pokojninsko. V nasprotnem primeru "grški, irski ali portugalski scenarij ne bodo več tako daleč, kot se zdi, k reformam pa bodo Slovenijo prisilili tisti, ki ji bodo takrat situacijo pomagali reševati, sami pa na to ne bomo imeli več nobenega vpliva".

Opozarjajo pa, da mora Slovenija poleg pokojninske reforme sprejeti še druge nujne ukrepe, s katerimi je aktualna vladna koalicija tako ali tako predolgo zavlačevala in odlašala, kar je še dodatno poslabšalo okoliščine.

Zavračajo tudi Svetlikove ideje o zniževanju plač v javnem sektorju, saj to po njihovem prepričanju ni prava rešitev. Lotiti bi se morali racionalizacije dela ter ustreznih kadrovskih prerazporeditev, združevanja služb in popolnoma zamrzniti ustvarjanje novih delovnih mest v javnem sektorju.

Pahor: Vlada ne ustrahuje državljanov

Če pokojninska reforma ne bo sprejeta, bodo morali z drugimi ukrepi zavarovati javno-finančno vzdržnost, pa pravi predsednik vlade Borut Pahor. Pri tem zavrača očitke, da vlada s posledicami nesprejetja pokojninske reforme ustrahuje državljane. Kot pravi, ljudi ni treba strašiti z morebitnimi ukrepi, saj sami vedo, da so spremembe nujne in jih bo "intuicija pripeljala do končne rešitve".

'Gre za zaupanje'

Za komentar številk, ki jih navajata ministra Svetlik in Gaspari, smo povprašali nekdanjega ministra za gospodarstvo, ekonomista Maksa Tajnikarja.

''Kar se tiče ocen škodnih učinkov morebitne zavrnitve pokojninske reforme, ki jih navajata ministra Svetlik in Gaspari, je s tem tako kot pri podjetjih: recimo Ljubljanska banka sama najbolje ve, koliko denarja potrebuje za dokapitalizacijo. Tako je tudi pri državi: če ničesar ne verjamemo državnim uradnikom, potem lahko seveda dvomimo tudi v te številke,'' je za 24ur.com dejal Tajnikar.

''Te številke so vezane na letošnji proračun, na to, kaj bo v pokojninski blagajni umanjkalo, če pokojninske reforme ne bo, in v tem kontekstu se mi 300 milijonov zdi velika številka. Na žalost pa nisem sposoben reči, če je to res prava številka ali ne, in mislim, da tudi kdor koli zunaj vlade zelo težko navede pravi znesek stroškov morebitne zavrnitve pokojninske reforme.''

Na vprašanje, ali obstaja alternativa za pokojninsko reformo, Tajnikar odgovarja, da bi v primeru vezave gospodarske rasti na ''visoko rast produktivnosti, sicer ne danes, zato pa v nekem srednjeročnem obdobju problem pokojninske reforme odpadel''.

"Ta rast bi se morala gibati med 4 ali 5 odstotki, da bi bila pokojninska reforma odveč. Toda ta rast bi morala biti povezana z večjo produktivnostjo dela, z zvišanjem dodane vrednosti na delavca. Če bi se v povprečju ta dodana vrednost, ki jo ustvari delavec do leta 2050, v primerjavi z današnjo dvakrat povečala, bi lahko 1,1 delavec vzdrževal 1 upokojenca, pa bi upokojenci delavce še vedno obremenjevali manj kot jih danes.''

Katere so po Tajnikarjevem mnenju pomanjkljivosti pokojninske reforme, ki jo je pripravila vlada?

''Namesto da se sindikati borijo proti temu, da se podaljšuje delovna doba, kar je dokaj normalno, saj se povečuje tudi življenjska doba in delovna zmožnost, bi si morali sindikati v bistveno večji meri prizadevati, da se spremenijo pogoji dela. Ilustrativen je primer BMW-ja, kjer so tekoči trak prilagodili starejšim delavcem in ugotovili, da imajo ravno tako visoko produktivnost in da imajo bistveno večjo kakovost v primerjavi z čez noč najetimi neizkušenimi delavci.''

''Niso problem storitvene dejavnosti, v katerih lahko po mojem večina ljudi dela po 65. letu. Problem je intenzivno fizično delo, bodisi industrijsko bodisi na terenu, recimo v gradbeništvu. Take panoge bi moral zakonodajalec eksplicitno izvzeti iz predvidene reforme, po drugi strani pa ustvariti davčne pogoje za to, da se ti ljudje izrabijo na pravi način,'' je zaključil Tajnikar.