Delo državnega zbora v prvi polovici letošnjega leta je bilo burno, zanimivo in barvito, ocenjuje njegov predsednik Pavel Gantar. Delo je sicer zaznamovalo nekaj ključnih tem, o katerih so se kresala mnenja, ki so prispevala k splošnemu vtisu o državnem zboru. Izpostavil je arbitražni sporazum s Hrvaško, saj so o njem na sejah razpravljali kar 24 ur. V tem obdobju je državni zbor obravnaval tudi eno interpelacijo, in sicer zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, ustavno obtožbo zoper predsednika republike Danila Türka in zahtevo za razrešitev predsednika državnega zbora. Gantar ocenjuje, da gre pri zadnjih treh za teme, ki so v veliki meri ideološke, njihova namena pa sta ugajati volivcem in preusmerjanje pozornosti. Pri njih je bila tudi navzoča klasična delitev na koalicijo in opozicijo.
'Prepirajoča se koalicija, ki ves čas godrnja'
Sedanjo koalicijo je Gantar sicer označil kot "prepirajočo se koalicijo, ki ves čas godrnja", pa vendar zna v ključnih trenutkih stopiti skupaj. V tem mandatu je po njegovih besedah v vrstah koalicije tudi nenavadno veliko "nediscipline", kar se prej nikoli ni dogajalo. Z opozicijo oziroma največjo opozicijsko stranko SDS pa ima Gantar slabe izkušnje, saj so ga ne nazadnje poskušali zamenjati. Zdi se mu, da je v zadnjem obdobju prišlo do neke "pomiritve", saj so denimo tudi v opoziciji podprli nekaj vladnih zakonov.
Včasih je sicer pri delu državnega zbora nastal vtis, da se poskuša z raznimi proceduralnimi predlogi in vlaganjem zakonov na nek način blokirati delo parlamenta, da bi se znašel pred velikim številom točk za obravnavo in bi zmanjkalo časa za pomembne zadeve. S tem naj bi poskušali parlament prikazati kot neučinkovit, kar pa po Gantarjevem mnenju ne drži, saj so poslanci v tem času sprejeli vse ključne dokumente.
Med značilnosti zadnjega obdobja dela Gantar še izpostavlja, da se je prvič v zgodovini modernega parlamenta zgodilo, da je bil priprt poslanec (Srečko Prijatelj, op. a.), da so bili preiskani prostori poslanske skupine, prvič pa se je zgodilo tudi organizirano nezadovoljstvo oziroma napad na parlament.
Spregovoril je še o sovražnem govoru v parlamentu, ki po njegovih besedah seveda je, a njegov obseg nikakor ni tako velik, da bi ga lahko opredelili kot lastnost parlamenta. Kot pravi, bi bil za preprečevanje sovražnega govora etični kodeks lahko dobra rešitev, a "predvsem za tiste, ki se ga že danes držijo, čeprav še ni napisan, manj pa za tiste, ki se ga ne držijo in se ga ne bodo niti, ko bo napisan".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.