V oddaji 24ur sta se soočila eden od organizatorjev protesta, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in kmetijski minister Franc But.
Predstavniki kmetov in ministrstva za kmetijstvo ste se sestali pozno popoldne. Je bil dosežen kakšen konkreten dogovor?
Peter Vrisk: Popoldne smo se sestali z ministrom Butom in njegovo skupino. Imeli smo dolg, resen pogovor po posameznih temah. Ključnih vprašanj je več, med njimi kvote, višina proračuna za kmetijstvo. Sedaj, ko je bil proračun na predlog kmetijskega ministra na vladi že sprejet, ugotavljamo, da je problem te stvari ponovno odpirati. Vendar mi bomo to zahtevali, kajti ta proračun z nami ni bil usklajen in se tako z višino kot z razporeditvijo ne moremo strinjati. Dogovorili smo se, da prihodnji teden začnemo bilateralno strokovno obravnavati posamezna področja. Tisto kar se tiče kmetijskega ministrstva bomo reševali tu, nekaj stvari bomo reševali na drugih ministrstvih, nekaj na vladi, nekaj pa tudi v parlamentu.
Kako to komentirate na kmetijskemu ministrstvu?
Franci But: Proračun za leto 2003 je bil sprejet lani, ravnokar je bil sprejet tudi rebalans. Kmetijsko ministrstvo je pri tem najmanj utrpelo, pridobilo pa je kar precej. V letu 2003 smo zagotovili dvig subvencij iz letošnjih 53 na za prihodnje leto 75 odstotkov višine Evropske unije. Pred nami je proračun za leto 2004, o čemer se pogovarjamo v naslednjih tednih. Sam se strinjam, da je pred vstopom v EU treba zagotoviti višino subvencij unije in to podpiram. Za leto 2003 pa mislim, da smo dosegli to kar se je dalo.
Slišati je bilo veliko izrazov podpore. Po drugi strani pa kritike, da je bil protest neupravičen, saj da ni pravega ekonomskega razloga zanj. Kaj odgovor na to? Kaj je bila glavna zahteva?
Vrisk: To ne drži. Težko je reči kaj je bila glavna zahteva, ker je zelo veliko problemov. Dejstvo je, da pristop k uniji pomeni izredno poslabšanje ekonomskega stanja na naših kmetijah. Tokrat je bilo obljubljeno, da bo država naredila vse, da standard na naših kmetijah ne bo upadel. Zdaj vidimo, da je padanje cen takšno, da subvencije ne zapolnijo vrzeli. Čez nekaj mesecev bo ta zgodba z EU zaključena, potem se tu ne bo več kaj veliko dalo. Skrajni čas je, da smo tudi na takšen način opozorili javnost in tudi slovensko politiko, kajti lahko rečem, da v letošnjem letu resnega odnosa vlade in ministrstev do naših problemov ni bilo.
But: O kvotah in denarju se bomo pogajali v jeseni in zgodnji zimi. Tu je pogled vlade in ministrstva enak kot kmetijsko-gozdarske zbornice. V pogajanjih bomo storili vse, kar se da, da bi omogočili višje kvote. Kar se tiče denarja menim, da ga je treba v smislu neposrednih plačil izenačiti z višino EU. Glede cen na trgu pa se lahko proda tudi dražje, če je proizvod višje kakovosti in če ga znaš prodati. Tukaj smo pripravljeni sodelovati in podpreti promocijo.
Kdaj lahko kmetje pričakujejo, da bodo izenačeni s kmeti iz EU?
But: Mislim, da sem to že večkrat povedal. Kar se tiče neposrednih plačil je moja zahteva – upam, da bom s tem na vladi uspel – da je to do dneva vstopa v EU. Torej leta 2004. Več denarja bo seveda treba najti za prestrukturiranje. V tem kontekstu bo vstop v EU pomenil priložnost. Z vstopom se bodo ta sredstva pomembno povečala, tudi zaradi donacij unije.
Ali lahko pričakujemo, da boste kmetje in vlada v sklepni del pogajanj z EU vstopili z enakimi stališči?
Vrisk: Kmetje si tega želimo. Pri predsedniku vlade in predsedniku parlamenta je bilo jasno izraženo, da moramo vsa prizadevanja vložiti v oblikovanje nekega enotnega pristopa do problematike EU in v tej smeri je treba delovati. S tem proračunom in tem stanjem, kot je danes v našem kmetijstvu, bomo to težko storili.
But: Višjih subvencij kot jih ima EU, ne more biti. Takšne bodo in tudi sam bom storil vse, da bo tako.
Vrisk: Višjih tudi ne pričakujemo.
But: Torej imamo skupno stališče in ni nobenih razhajanj. Partnerski odnos je do konca tega leta nujen, v nasprotnem primeru za državo ne moremo narediti kaj posebno dobrega.
