Z obema se je pogovarjal o zaključku pogajanj med Slovenijo in EU za poglavje kmetijstva, predvsem za področje kvot in neposrednih plačil. Minister But je v pogovorih s kolegicama iz EU med drugim ponovil stališče, da Slovenija ne potrebuje in tudi ne želi prehodnega obdobja za področje neposrednih plačil, saj za to ne vidi niti administrativnih niti ekonomskih razlogov.
Pogovor z dansko predstavnico je po Butovih besedah pomemben tudi zato, ker bo Danska v letošnjem drugem polletju po Španiji prevzela predsedovanje EU. Slovenija si bo sicer prizadevala skleniti pogajanja za področje kmetijstva že pod španskim predsedovanjem, če pa to ne uspe - in sicer v primeru, da EU ne bo dosegla soglasja glede pogajalskih izhodišč - pa bo Slovenija nadaljevala in poskušala zaključiti pogajanja pod danskim predsedovanjem.
V primeru prehodnih obdobij za neposredna plačila v kmetijstvu, ko višina neposrednih plačil ne bo enaka za stare in nove članice, obstaja možnost, da bi slabše pripravljene kandidatke v začetku prehodnega obdobja dobivale le simbolično plačilo ali pa sploh ne, medtem ko naj bi bolje pripravljene države, kar Slovenija nedvomno je, lahko prehodno obdobje začele z nekoliko višjimi neposrednimi plačili, je dejal But. Kar zadeva razliko do višine neposrednih plačil, ki bo veljala za članice EU, pa But predlaga, da bi se ta pokrila iz državnega proračuna, vendar pa bi Slovenija v tem primeru v proračun EU plačevala manj. Obstaja pa tudi vprašanje dolžine prehodnega obdobja, ki se giblje od pet do deset let. Tudi tu po Butovem pojasnilu obstaja možnost, da bi lahko dobro pripravljene kandidatke prehodno obdobje zaključile zelo hitro, morda tudi po dveh, treh letih.