Predstavniki zbornice so mu predstavili štiri zahteve: sprejem interventnega zakona o odpravi posledic suše, interventni odkup starejše živine, akontacijsko izplačilo subvencij za najbolj prizadeta območja in dodelitev statusa z omejenimi dejavniki pridelave Prekmurju.
Minister je podprl predlog, da se takoj pripravi in čim prej sprejme interventni zakon, saj sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč po njegovem ne bo mogel ublažiti škode ob letošnji suši, ker bo sprejet prepozno.
Kmetijski svetovalci so ministru predstavili podatke o letošnjem pridelku. Pri ječmenu, kjer je dolgoletne povprečje med petimi in šestimi tonami, so dobili od 700 do 1200 kilogramov pridelka na hektar, pri oljni ogrščici namesto 3500 okrog 1550 kilogramov na hektar, pri pšenici namesto 5500 le med 1600 in 3600 kilogrami na hektar. Prvi odkos travinja je bil polovičen, drugega ni bilo, vprašanje pa je, kaj bo s tretjim.
Minister But se je strinjal, da gre za katastrofo, ki jo imajo tudi ponekod drugod v državi, predvsem v Posavju. "Čeprav je za sušo pristojno ministrstvo za okolje, prostor in energijo, je suša tudi moj, v tem trenutku največji problem," je dejal But.
Predlagani sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga But sicer podpira, bo po njegovem zelo težko osnova za odpravo posledic suše v letošnjem letu, saj ima pomanjkljivosti, zaradi katerih si zasluži redno obravnavo. Minister se ne strinja z nekaterimi elementi zakona, pri čemer je posebej opozoril na 38. člen. Ta poenostavljeno pravi, da če ni denarja v proračunskih rezervah, škodo poravna pristojno ministrstvo, torej bi moralo ministrstvo za kmetijstvo prevzeti posledice suše. S tem členom se ne bom strinjal, je bil odločen But.
Kmetijski minister bo tako vladi predlagal, da za pomoč pri odpravi posledic letošnje suše sprejme interventni zakon, sistemskega pa pelje po rednem postopku. Pri tem računa na pozitiven glas tako kolegov ministrov kot predsednika vlade.
Opozicija vložila predlog interventnega zakona o odpravi posledic suše
Koalicija Slovenija s prvopodpisanima Alojzom Sokom (NSi) in Francem Sušnikom (SDS) je danes v parlamentarno proceduro vložila interventni zakon o odpravi posledic suše, pozebe in neurij s točo v letu 2003. V Koaliciji Slovenija so se za ta korak odločili, ker vlada kljub leta 1995 sprejetemu sklepu, da naj pripravi interventni zakon za odpravo posledic elementarnih nesreč, tega že osem let ni storila, so sporočili iz NSi.
Zaradi katastrofalnih razmer, ki jih je povzročila letošnja suša v kmetijstvu, v Koaliciji Slovenija tudi predlagajo, da se zakon obravnava po nujnem postopku, da bi tako preprečili padec staleža plemenskih čred.
Glede finančnih obveznosti zakon predvideva, da bi država namenila prizadetem kmetom 10,9 milijarde tolarjev in sicer polovico v letu 2003, ostalo pa v začetku leta 2004.
